Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UT (695-719)
- priskúten -tna -o prid. (ú ū) ekspr. neprijeten, zoprn: priskuten človek / taki opravki so mi priskutni; imeti priskutne navade; že misel na to mi je bila priskutna // nenaraven, izumetničen: pozdraviti s priskutno vljudnostjo; priskutno govorjenje, vedenje priskútno prisl.: priskutno se smejati ♪
- priskútiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo ♪
- priskutljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. neprijeten, zoprn: priskutljiv obraz ♪
- priskútnež -a m (ȗ) slabš. neprijeten, zoprn človek: neki priskutnež me je nadlegoval ♪
- priskútnica -e ž (ȗ) slabš. neprijetna, zoprna ženska: ta priskutnica me je zadržala celo uro ♪
- priskútnost -i ž (ú) ekspr. neprijetnost, zoprnost: priskutnost vsiljivega človeka / vztrajal je kljub priskutnostim, ki jih je moral prenašati // nenaravnost, izumetničenost: priskutnost govorjenja, vedenja ∙ ekspr. tožil in vzdihoval je do priskutnosti zelo ♪
- prisúti -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ȗ) 1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor 2. osuti: okopati in prisuti krompir prisút -a -o: prisuta zemlja ♪
- prostitútka -e ž (ȗ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo, vlačuga: postala je prostitutka; pristaniške, velemestne prostitutke; prostitutke po bordelih; cena prostitutke ♪
- prótiabsolutístičen -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je proti absolutizmu: protiabsolutistično gibanje / protiabsolutistična pesem ♪
- prótilútrovski -a -o prid. (ọ̑-ú) nav. ekspr. ki je proti Lutru ali protestantizmu: protilutrovska smer / protilutrovski odloki ♪
- prótiutéž -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
- pršút -a m (ȗ) svinjsko stegno, presušeno na zraku: obesiti pršut na tram / sendvič s pršutom ♦ gastr. kraški pršut ♪
- pršútar -ja m (ȗ) agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji ♪
- pršutárna -e ž (ȃ) obrat za sušenje, izdelovanje pršuta: obnoviti pršutarno ♪
- pùt in pút medm. (ȕ; ȗ) klic perutnini pridi(te) sem: put, put, put, je klicala kokoši ♪
- púta 1 -e ž (ū) ljubk. kokoš: pute so glasno kokodakale; naše pute pridno nesejo ∙ iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli ♪
- púta 2 -e ž (ú) nar. vzhodno brenta: oprtati si puto; puta, polna grozdja ♪
- pútar -ja m (ȗ) nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje ♪
- púter -tra m (ú) nižje pog. (surovo) maslo: namazati kruh s putrom; mehek kot puter ♪
- pútifarka -e ž (ȗ) knjiž. ženska, ki (spolno) zapeljuje mlade moške ♪
- pútika -e ž (ú) star. vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline; protin: imel je hudo putiko / napad putike ♪
- pútikast -a -o prid. (ú) star. protinast: putikaste roke ♪
- pútka -e ž (ū) 1. ljubk. kokoš: tri putke ji je odnesla lisica; spekla je mastno putko 2. ekspr. mirna, ponižna, navadno manj bistra ženska: spet pelje svoji dve putki na sprehod / ti si prava putka ♪
- pútkica -e ž (ū) manjšalnica od putka: krmiti putkice / njegova žena je navadna putkica ♪
- pútra -e ž (ȗ) nar. vzhodno lončen vrč z ozkim vratom, zlasti za vodo, vino: napolniti putro ♪
570 595 620 645 670 695 720 745 770 795