Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (626-650)


  1.      plútec  -tca m (ȗ) bot. hrast plutovec ♪
  2.      plúten  -tna -o (ȗ) pridevnik od pluta: plutno tkivo ♪
  3.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenje ◊ navt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje ♪
  4.      plútje  -a s (ú) glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu ♪
  5.      plutokracíja  -e ž (ȋ) polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo ♪
  6.      plutokrát  -a m (ȃ) polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov ♪
  7.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija ♪
  8.      plutónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba ♪
  9.      plutónski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina ♪
  10.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast ♪
  11.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca ♪
  12.      plutovína  -e ž (í) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje ♪
  13.      plutovínast  -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom ♪
  14.      pobútati  -am dov. (ū ȗ) ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih ♪
  15.      počútek  -tka m (ȗ) 1. star. občutek: obšel ga je neprijeten počutek / počutek krivde, strahu 2. zastar. počutje: moj splošni počutek ni tak, da bi mogel veliko delati / skrbeti za dober počutek delavcev 3. mn., zastar. čut: dražiti počutke / z vsemi počutki se je predajal morju in soncu ♪
  16.      počúten  -tna -o prid. (ū) zastar. čuten: počutna ljubezen, naslada / počuten človek / počutne ustnice ♪
  17.      počutíti se  in počútiti se -im se nedov. (ȋ ú) 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega 2. imeti, šteti se za kaj: počutiti se aristokrata; počutiti se zmagovalca / počutiti se mladega; počutiti se enakopravnega 3. s prislovnim določilom izraža, da osebek glede na okoliščine doživlja stanje, kot ga nakazuje določilo: v topli sobi so se dobro počutili; počutiti se domače, prijetno; nelagodno se počutiti; počutil se je kot preganjana žival / pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; počutite se kakor doma kar se da sproščeno, udobno / kot vljudnostna fraza kako se počutite ● počutiti se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno ♪
  18.      počútje  -a s (ȗ) 1. splošno telesno in duševno stanje kot posledica celotnega čutnega zaznavanja in čustvenega doživljanja: bolnikovo počutje se je izboljšalo; povzročati dobro, slabo počutje; vprašati koga po njegovem počutju / prizadevati si za boljše počutje gostov / duševno, telesno počutje 2. knjiž., redko občutek: v njem se mešajo različna počutja / otrokovo počutje varnosti ♪
  19.      počútnost  -i ž (ū) star. čutnost: vzbujati počutnost / v njegovih spisih ni sledu počutnosti ♪
  20.      podplútba  -e ž (ȗ) modrikasta lisa na koži zaradi izliva krvi: pojavila se je podplutba; po glavi ima modre in krvave podplutbe; odrgnine in podplutbe ♪
  21.      podplúti  -plújem dov. (ú) navadno v zvezi s kri prepojiti, preplaviti podkožno tkivo: pritisnjene prste mu je takoj podplula kri / knjiž. njena lica je podplula rdečica zardela je podplút -a -o: ves je še podplut od udarcev; krvavo podplute oči ♪
  22.      podsúti  -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ) 1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo // tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku 2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja podsúti se napolniti se z usipanjem: rov se je podsul // usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja podsút -a -o: reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč ♪
  23.      pojútranjem  prisl. (ȗ) star. pojutrišnjem: pridem jutri ali pojutranjem ♪
  24.      pojútrišnjem  prisl. (ȗ) drugega dne po današnjem dnevu: jutri bo svatba, pojutrišnjem se odpeljeta; čakal ga bom pojutrišnjem zjutraj ♪
  25.      pojútrišnji  -a -e prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu: pojutrišnji dan / veselili so se pojutrišnjega izleta 2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: razmišljati o pojutrišnjih razmerah v državi ♪

   501 526 551 576 601 626 651 676 701 726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA