Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (620-644)



  1.      plavútka  -e ž () manjšalnica od plavut: nekatere ribe imajo več plavutk / potapljati se s plavutkami in masko
  2.      plavutonóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. morskemu življenju prilagojeni sesalci z nogami, spremenjenimi v plavuti, Pinnipedia: glavonožci in plavutonožci
  3.      plimútka  -e ž () vet. velika kokoš, navadno grahaste barve: gojiti plimutke; bela plimutka
  4.      plúta  -e ž (ú) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: pridobivati pluto / podplati iz plute; zamašek iz plute ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  5.      plutáča  -e ž (á) knjiž. plovka: označiti nevarna mesta s plutačami; svetilne plutače
  6.      plútast  -a -o prid. (ú) plutovinast: plutasti izdelki
  7.      plútec  -tca m () bot. hrast plutovec
  8.      plúten  -tna -o () pridevnik od pluta: plutno tkivo
  9.      plúti  plôvem in plújem nedov., tudi plovíte (ú ó, ú) 1. premikati se po vodi: po morju plovejo čolni, jadrnice, ladje; pluti k bregu, čez ocean, v pristan / pluti proti toku, z vetrom; pluti z razpetimi jadri / pluti okoli sveta, na odprto morje 2. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati po zraku: po nebu plovejo oblaki; sonce plove nad oblaki / ptice so plule na jug letele; pren. z vetrom plovejo njegove misli 3. ekspr. širiti se, razširjati se: iz gozda plove mir; vesele melodije so plule pod nebo; oster zrak plove po dolini ● ladja plove pod jugoslovansko zastavo je vpisana v enega od ladijskih vpisnikov v Jugoslaviji; knjiž., redko nemirna kri mu je plula po žilah plala; ekspr. pluti s polnimi jadri proti cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati; ekspr. s strahom jo je opazoval, kam plove kam usmerja svoje življenjenavt. pluti po kurzu plovèč -éča -e in plujóč -a -e: ploveč proti jugu, so se bližali kopnemu; ploveče ladje
  10.      plútje  -a s (ú) glagolnik od pluti: plutje ladje; plutje po oceanu
  11.      plutokracíja  -e ž () polit. manjša skupina zelo bogatih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na državno politiko: moč, vlada plutokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: odpraviti plutokracijo
  12.      plutokrát  -a m () polit. pripadnik plutokracije: izkoriščevalski cilji plutokratov
  13.      plutónij  -a m (ọ́) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina srebrno bele barve, element Pu: proizvodnja plutonija
  14.      plutónijev  -a -o (ọ́) pridevnik od plutonij: plutonijeva bomba
  15.      plutónski  -a -o prid. (ọ̑) petr. nanašajoč se na delovanje magme pod zemeljsko površino: plutonski pojavi / plutonska kamnina globočnina
  16.      plútov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na pluto: plutova skorja / plutov zamašek plutovinast
  17.      plútovec  -vca m (ú) bot., navadno v zvezi hrast plutovec hrast z usnjatimi zimzelenimi listi, ki daje pluto, Quercus suber: gozdovi hrasta plutovca; skorja hrasta plutovca
  18.      plutovína  -e ž (í) skorja hrasta plutovca kot surovina za različne izdelke: izolirati s plutovino / zamaški iz plutovine ♦ bot. zunanji, mrtvi del skorje
  19.      plutovínast  -a -o prid. (í) ki je iz plutovine: plutovinasti podplati; zapreti steklenico s plutovinastim zamaškom
  20.      pobútati  -am dov.) ekspr. večkrat močno udariti: pobutati na steno, po vratih
  21.      počútek  -tka m () 1. star. občutek: obšel ga je neprijeten počutek / počutek krivde, strahu 2. zastar. počutje: moj splošni počutek ni tak, da bi mogel veliko delati / skrbeti za dober počutek delavcev 3. mn., zastar. čut: dražiti počutke / z vsemi počutki se je predajal morju in soncu
  22.      počúten  -tna -o prid. (ū) zastar. čuten: počutna ljubezen, naslada / počuten človek / počutne ustnice
  23.      počutíti se  in počútiti se -im se nedov. ( ú) 1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega 2. imeti, šteti se za kaj: počutiti se aristokrata; počutiti se zmagovalca / počutiti se mladega; počutiti se enakopravnega 3. s prislovnim določilom izraža, da osebek glede na okoliščine doživlja stanje, kot ga nakazuje določilo: v topli sobi so se dobro počutili; počutiti se domače, prijetno; nelagodno se počutiti; počutil se je kot preganjana žival / pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; počutite se kakor doma kar se da sproščeno, udobno / kot vljudnostna fraza kako se počutite ● počutiti se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno
  24.      počútje  -a s () 1. splošno telesno in duševno stanje kot posledica celotnega čutnega zaznavanja in čustvenega doživljanja: bolnikovo počutje se je izboljšalo; povzročati dobro, slabo počutje; vprašati koga po njegovem počutju / prizadevati si za boljše počutje gostov / duševno, telesno počutje 2. knjiž., redko občutek: v njem se mešajo različna počutja / otrokovo počutje varnosti
  25.      počútnost  -i ž (ū) star. čutnost: vzbujati počutnost / v njegovih spisih ni sledu počutnosti

   495 520 545 570 595 620 645 670 695 720  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA