Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (501-525)



  1.      nemškúta  -e ž (ū) zastar. Nemka: Si omožil dokaj deklic, in med njimi mojo ljubco .. lepo Reziko nemškuto (F. Prešeren)
  2.      nemškútar  -ja m () slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: bil je zagrizen nemškutar
  3.      nemškútarica  -e ž () ženska oblika od nemškutar
  4.      nemškutaríja  -e ž () nemškutarji: čemu se siliš v to nemškutarijo
  5.      nemškutáriti  -im nedov.) slabš. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: ko se je vrnil iz Nemčije, je zelo nemškutaril / meščanke so v vseh pogledih pridno nemškutarile se zelo navduševale za vse, kar je nemško // govoriti nemško: ni dovolil, da bi se v njegovi hiši nemškutarilo
  6.      nemškutárjenje  -a s (á) glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja
  7.      nemškútarski  -a -o prid. () nanašajoč se na nemškutarje: nemškutarska družina / nemškutarski kraj
  8.      nemškútarstvo  -a s () slabš. nemškutarska miselnost: očitali so ji nemškutarstvo / družba domišljavega nemškutarstva nemškutarjev
  9.      nèobčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe
  10.      nèobčutljív  -a -o prid. (- -í) ki ni občutljiv: na desni roki ima čisto neobčutljive prste; koža je postala od mraza neobčutljiva / ekspr. novica ga ne bo prizadela, je precej neobčutljiv // odporen, nedovzeten: za bolezen je na srečo neobčutljiv / te rastline so neobčutljive za vremenske spremembe
  11.      nèobčutljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neobčutljivega: neobčutljivost kože / neobčutljivost za bolečine / ekspr. znan je po svoji moralni neobčutljivosti
  12.      nèobčútnost  -i ž (-ú) knjiž. nesposobnost čustvovati, doživljati: s tem je pokazal svojo plitvost in neobčutnost
  13.      nèrahločúten  -tna -o prid. (-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati
  14.      nèslúten  -a -o prid. (-ū) 1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja 2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti nèslúteno prisl.: znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč
  15.      nèsočúten  -tna -o prid. (-ū) ki mu manjka sočutnosti, sočutja: nesočuten človek / nesočuten obraz, pogled
  16.      utajljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje // knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva utajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem
  17.      neutégoma  prisl. (ẹ̑) 1. star. nemudoma: treba je neutegoma poslati pomoč 2. zastar. nepričakovano: ko je neutegoma stal pred menoj, sem se ga ustrašil
  18.      utemeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni utemeljen: neutemeljena pritožba, prošnja / neutemeljen strah; neutemeljene govorice, izjave / psihološko neutemeljeno dejanje utemeljêno prisl.: neutemeljeno obtoževati
  19.      utemeljênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost neutemeljenega: neutemeljenost pritožbe, prošnje / dokazati neutemeljenost dvomov, mnenja
  20.      utéšen  -šna -o prid. (-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje utéšno prisl.: neutešno jokati
  21.      utešèn  -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla
  22.      utešênost  -i ž (-é) stanje neutešenega človeka: njegove solze so izražale neutešenost / knjiž. neutešenost hrepenenja
  23.      utešljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utešiti: v svoji potrtosti je bila neutešljiva / neutešljiva žalost / neutešljiva lakota, žeja // knjiž. neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešljive želje; misel na dom jo je navdala z neutešljivim hrepenenjem utešljívo prisl.: neutešljivo jokati
  24.      utešljívost  -i ž (-í) knjiž. neizpolnljivost, neuresničljivost: neutešljivost želj
  25.      utihljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki (dolgo) ne utihne: neutihljiv smeh; neutihljivo stokanje ranjencev // ekspr. pogost, pogosten: materina neutihljiva graja utihljívo prisl.: kos je neutihljivo pel

   376 401 426 451 476 501 526 551 576 601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA