Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (476-500)


  1.      mútast  -a -o prid. (ú) ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem: mutast človek; bila je mutasta; ekspr. reci že kaj, saj nisi mutast / ekspr. umetnostno mutast čas ● star. mutasti greh sodomija, homoseksualnost ♪
  2.      mutátis mutándis  prisl. (ȃ-ȃ) knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin: prej povedano velja mutatis mutandis tudi za druge stranke ♪
  3.      mútavka  -e ž (ú) ekspr., redko nema ženska: mutec in mutavka ♪
  4.      mútavost  -i ž (ú) nemost: ugotoviti mutavost / ni marala prenašati njegove mutavosti v družbi molka, redkobesednosti ♪
  5.      mútec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. nem človek: mutci in glušci; molčali so kot mutci ♪
  6.      mutíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mutirati: začetek mutiranja / nagnjenost organizma k mutiranju ♪
  7.      mutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavati glas: ne poje več v zboru, ker mutira / je že mutiral 2. biol. dobivati novo dedno lastnost: nekateri organizmi večkrat mutirajo 3. knjiž. spreminjati se, prilagajati se: v boju z okolico neprestano mutirati ♪
  8.      mutualízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna: mutualizem in parazitstvo; pren., knjiž. kulturni mutualizem med sosednjima narodoma ♪
  9.      nabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja ♪
  10.      nàdčúten  -tna -o prid. (ȁ-ū) knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega: nadčutni svet / nadčutno bistvo česa ♪
  11.      nàdčútnost  -i ž (ȁ-ū) knjiž. lastnost, stanje nadčutnega: zamakniti se v nadčutnost; nadčutnost lepote, misli // kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati: vedno bolj je težil k nadčutnosti ♪
  12.      nadút  -a -o prid. (ȗ) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: biti, postati nadut; nadut in surov človek; prim. naduti ♪
  13.      nadútež  -a m (ȗ) ekspr. nadut človek: ta nadutež nas niti ne pogleda; ošaben nadutež ♪
  14.      nadúti  -dújem dov. (ú ū) zastar., navadno kot deležnik na -l napihniti, napeti: veter je nadul jadra nadút -a -o: nadut trup konja; prim. nadut ♪
  15.      nadútost  -i ž (ȗ) lastnost nadutega človeka: ne marajo ga zaradi njegove nadutosti in oholosti ♪
  16.      narabútati  -am dov. (ȗ) pog. natrgati, nabrati na tujem: jedli so jabolka, ki so jih narabutali v sosedovem sadovnjaku; narabutati nekaj grozdja, repe ♪
  17.      naslutíti  in naslútiti -im dov. (ȋ ú ū) nekoliko zaslutiti: v njegovih pesmih je možno le tu in tam naslutiti njegovo osebno življenje ♪
  18.      nasnútek  -tka m (ȗ) obrt. začetna vrsta pri pletenju, kvačkanju: deset centimetrov od nasnutka dodamo še pet petelj ♪
  19.      nasnúti  -snújem dov. (ú) obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: za rokav nasnujete trideset petelj nasnút -a -o: število nasnutih petelj ♪
  20.      nasúti  -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ) 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo; nasula je za pest soli; brezoseb. snega je nasulo do gležnjev; pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem ∙ ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico 2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli; na debelo nasuti s peskom // z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti nasút -a -o: s peskom nasuta pot; nasuta pregrada ♪
  21.      nasutína  -e ž (í) plast skal, kamenja, peska, nastala zaradi krušenja, nasipanja: nekaj metrov visoka nasutina; nasutina ledenika / nasutina skal / s težavo so prečkali nasutino ♪
  22.      nasútje  -a s (ȗ) grad. plast zdrobljenega gradbenega materiala za utrjevanje, izravnavanje: nasutje za cesto ♪
  23.      nèakutíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) lingv. ki ni akutiran: neakutiran samoglasnik ♪
  24.      nèčúten 1 -tna -o prid. (ȅ-ū) knjiž. ki se ne nanaša na človekovo erotičnost, telesnost: njegova poezija je izrazito nečutna ∙ knjiž. človekov nečutni svet pojmovni, miselni ♪
  25.      nèčúten 2 -tna -o prid. (ȅ-ú) knjiž. nezaznaven, neopazen: nečutno nasprotje / nečuten utrip ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA