Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (470-494)


  1.      minútica  -e ž (ȗ) ekspr. manjšalnica od minuta: nekaj kratkih minutic / oglasila se je le za hipec, minutico ♪
  2.      minútka  -e ž (ȗ) ekspr. nanjšalnica od minuta: nekaj minutk boš že preživel brez nje / kot vljudnostna fraza počakaj minutko, prosim ♪
  3.      minútnik  -a m (ȗ) knjiž. minutni kazalec: premikanje minutnika ♪
  4.      mótoskúter  -ja m (ọ̑-ū) v italijanskem okolju skuter: fantje so se prevažali z motoskuterji ♪
  5.      mutácija  -e ž (á) 1. med. spreminjanje glasu iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavanje glasu: zapoznela mutacija 2. biol. nova dedna lastnost organizma, dedna sprememba: večanje števila mutacij zaradi radioaktivnosti / mutacija genov / pomen mutacije za nastanek novih vrst 3. publ. spreminjanje, prilagajanje: umetnost je podvržena mutaciji in selekciji ◊ tisk. izmenjava dela tiskarskega stavka v posamezni izdaji ♪
  6.      mutánt  -a m (ā á) biol. organizem, pri katerem se pojavi mutacija: mutanti in križanci ♪
  7.      mútast  -a -o prid. (ú) ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi; nem: mutast človek; bila je mutasta; ekspr. reci že kaj, saj nisi mutast / ekspr. umetnostno mutast čas ● star. mutasti greh sodomija, homoseksualnost ♪
  8.      mutátis mutándis  prisl. (ȃ-ȃ) knjiž. izraža, da je treba pri primerjavi, enačenju upoštevati različnost okoliščin: prej povedano velja mutatis mutandis tudi za druge stranke ♪
  9.      mútavka  -e ž (ú) ekspr., redko nema ženska: mutec in mutavka ♪
  10.      mútavost  -i ž (ú) nemost: ugotoviti mutavost / ni marala prenašati njegove mutavosti v družbi molka, redkobesednosti ♪
  11.      mútec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. nem človek: mutci in glušci; molčali so kot mutci ♪
  12.      mutíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mutirati: začetek mutiranja / nagnjenost organizma k mutiranju ♪
  13.      mutírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. med. spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete, menjavati glas: ne poje več v zboru, ker mutira / je že mutiral 2. biol. dobivati novo dedno lastnost: nekateri organizmi večkrat mutirajo 3. knjiž. spreminjati se, prilagajati se: v boju z okolico neprestano mutirati ♪
  14.      mutualízem  -zma m (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, ki je za oba koristna: mutualizem in parazitstvo; pren., knjiž. kulturni mutualizem med sosednjima narodoma ♪
  15.      nabútati  -am dov. (ū ȗ) 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja ♪
  16.      nàdčúten  -tna -o prid. (ȁ-ū) knjiž. ki presega področje čutno zaznavnega: nadčutni svet / nadčutno bistvo česa ♪
  17.      nàdčútnost  -i ž (ȁ-ū) knjiž. lastnost, stanje nadčutnega: zamakniti se v nadčutnost; nadčutnost lepote, misli // kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati: vedno bolj je težil k nadčutnosti ♪
  18.      nadút  -a -o prid. (ȗ) ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: biti, postati nadut; nadut in surov človek; prim. naduti ♪
  19.      nadútež  -a m (ȗ) ekspr. nadut človek: ta nadutež nas niti ne pogleda; ošaben nadutež ♪
  20.      nadúti  -dújem dov. (ú ū) zastar., navadno kot deležnik na -l napihniti, napeti: veter je nadul jadra nadút -a -o: nadut trup konja; prim. nadut ♪
  21.      nadútost  -i ž (ȗ) lastnost nadutega človeka: ne marajo ga zaradi njegove nadutosti in oholosti ♪
  22.      narabútati  -am dov. (ȗ) pog. natrgati, nabrati na tujem: jedli so jabolka, ki so jih narabutali v sosedovem sadovnjaku; narabutati nekaj grozdja, repe ♪
  23.      naslutíti  in naslútiti -im dov. (ȋ ú ū) nekoliko zaslutiti: v njegovih pesmih je možno le tu in tam naslutiti njegovo osebno življenje ♪
  24.      nasnútek  -tka m (ȗ) obrt. začetna vrsta pri pletenju, kvačkanju: deset centimetrov od nasnutka dodamo še pet petelj ♪
  25.      nasnúti  -snújem dov. (ú) obrt. narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju: za rokav nasnujete trideset petelj nasnút -a -o: število nasnutih petelj ♪

   345 370 395 420 445 470 495 520 545 570  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA