Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (401-425)


  1.      konvolút  -a m (ȗ) knjiž. sveženj, zvitek: opis dogodkov so povzeli iz obsežnega konvoluta v mestnem arhivu ♪
  2.      košúta  -e ž (ú) 1. samica jelena: košuta se pase; vitka košuta 2. etn. šema, ki predstavlja četveronogo žival, znana v okolici Celja: biti za košuto ♪
  3.      košútji  -a -e prid. (ȗ) nanašajoč se na košute: košutje mleko / ekspr. otroci s črnimi košutjimi očmi ♪
  4.      košútnik  -a m (ȗ) bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko, Gentiana lutea: tam rastejo košutniki in jegliči ♪
  5.      kreljút  -i ž (ȗ) knjiž. perut: petelin frfota s kreljutmi; netopirjeve kreljuti; ptica z zlomljeno kreljutjo ♪
  6.      krút  -a -o prid., krútejši (ȗ ū) ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica // knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini krúto 1. prislov od krut: kruto ravna z njim 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš ♪
  7.      krútež  -a m (ȗ) knjiž. krut človek: krutež in surovež ♪
  8.      krútost  -i ž (ū) lastnost, značilnost krutega človeka: krutost osvajalcev / nastopil je z vso krutostjo / krutost njegovih besed jo je prizadela ♪
  9.      kúta  -e ž (ú) dolgo, široko vrhnje oblačilo menihov in redovnikov, navadno s kapuco in močnim pasom: nositi, obleči kuto; črna, rjava kuta / frančiškanska, meniška kuta ♪
  10.      kútar  -ja m (ȗ) slabš. menih, redovnik: iz samostana je stopilo več kutarjev ♪
  11.      kúter  -ja m (ū) navt. enojamborna jadrnica z glavnim jadrom, vršnim jadrom in več floki: v pristanišču je bil zasidran kuter / ribiški kuter ♪
  12.      kutíkula  -e ž (ȋ) biol. varovalna plast na površini povrhnjice: debela, tanka kutikula; zgradba kutikule / lasna kutikula ♪
  13.      kutín  -a m (ȋ) kem. organska spojina, ki tvori kutikulo: lignin in kutin ♪
  14.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hruški podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ♪
  15.      kútinov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na kutino: kutinov kompot / kutinovo drevo ♪
  16.      lepočúten  -tna -o prid. (ū) knjiž. ki ima čut za lepoto: izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje ♪
  17.      leut  gl. levt ♪
  18.      liliputánec  -nca m (ȃ) knjiž., redko pritlikavec: cirkuška predstava liliputancev / kolibriji so liliputanci med ptiči / duševni liliputanec ♪
  19.      liliputánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od liliputanec: liliputanci in liliputanke / v primeri s sorodnimi rastlinami je ta cvetlica liliputanka ♪
  20.      liliputánski  -a -o prid. (ȃ) knjiž., ekspr. zelo majhen: v roki je imela liliputanski kovček; liliputanske države / liliputanska nagrada ♪
  21.      liliputánstvo  -a s (ȃ) knjiž., ekspr. omejenost, ozkosrčnost: pesnikov spopad z liliputanstvom sodobnikov ♪
  22.      ljút  -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem ljúto prisl.: ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši ♪
  23.      ljutomérčan  tudi ljutomêrčan -a m (ẹ̑; ȇ) vino iz okolice Ljutomera: buteljka ljutomerčana ♪
  24.      ljutomérec  -rca m (ẹ̑) redko ljutomerčan ♪
  25.      lopúta  -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA