Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (370-394)



  1.      jútrovo  in Jútrovo -ega s (ú) star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega
  2.      jútrovski  -a -o prid. (ú) star. orientalski, vzhodnjaški: oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi / jutrovske oči
  3.      kajúta  -e ž () knjiž. kabina (na ladji): spati v kajuti pod krovom / kajute je zalila voda / krmarska kajuta; potniške kajute
  4.      kajúten  -tna -o () pridevnik od kajuta: okroglo kajutno okence
  5.      kapút  prid. neskl. () nižje pog., v povedni rabi 1. mrtev, ubit: če ne bežite, boste kaput 2. uničen, razbit: avto je kaput
  6.      kátgut  -a m () med. nit iz živalskega črevesa, ki se v telesu razpusti: šivati s katgutom; sterilizirani katgut
  7.      kautskijánstvo  -a [kat-] s () nazori nemškega politika Kautskega: Leninova polemika s kautskijanstvom
  8.      klofúta  -e ž (ú) udarec, navadno s plosko roko: dati, dobiti krepko klofuto / pog. primazal, pripeljal ji je dve klofuti okrog ušes // ekspr. kar povzroči komu razočaranje, neprijetnosti, navadno po krivici: za njegovo delo mu daje le klofute; gre za moralno klofuto / to je bila prava klofuta njegovemu prizadevanju
  9.      klofutánje  -a s () glagolnik od klofutati: spet to prerekanje in klofutanje
  10.      klofutáti  -ám nedov.) dajati (komu) klofute: klofutal ga je po glavi; besno so se klofutali
  11.      klofútniti  -em dov.) klofniti: z vso močjo ga je klofutnila po obrazu
  12.      knockout  tudi knòkávt -a [prva oblika knòkát in nòkát] m (-) šport. udarec pri boksu, zaradi katerega udarjeni igralec obleži na tleh več kot deset sekund: močen knockout / nasprotnika je premagal s knockoutom
  13.      knockoutírati  tudi knokavtírati -am [prva oblika knokat- in nokat-] dov. in nedov. () šport. premagati s knockoutom: izzivalca je že v tretji minuti knockoutiral; pren., ekspr. grozil je, da bo vsakogar, ki bi se mu približal, knockoutiral
  14.      knúta  -e ž (ú) v ruskem okolju, nekdaj bič s tremi, na koncu razpletenimi jermeni z vozli: udariti s knuto / obsodili so ga na sto udarcev s knuto; pren., ekspr. trepetati pod knuto izkoriščevalcev
  15.      kòadjútor  -ja m (-) rel. škof, ki pomaga rednemu škofu pri upravljanju škofije in ima pravico postati njegov naslednik, škof pomočnik
  16.      kolút  -a m () ploščat okrogel predmet: na komatih so se bleščali kovinski, medeninasti koluti; kovanci imajo večinoma obliko koluta; sonce je kot žareč kolut / koluti dima so se vili pod strop kolobarjiavt. zavorni kolut vrtljiva plošča ob notranji strani avtomobilskega kolesa, ki jo pri zaviranju stiskata zavornika; strojn. torni kolut ki s trenjem prenaša vrtenje z ene gredi na drugo // tak predmet z žlebom na obodu: naviti žico na kolut; previti filmski trak z večjega na manjši kolut; vrv žičnice je enakomerno drsela po kolutih; kolut v škripčevju
  17.      kolúta  -e ž () knjiž., redko kolut: svetleče se kolute na konjski opremi / vrtenje kolut v dvižnem mehanizmu
  18.      kolútast  -a -o prid. () podoben kolutu: kolutast predmet; kolutasta tuljava ♦ avt. kolutasta zavora kolutna zavora
  19.      kolútec  -tca m () nav. ekspr. manjšalnica od kolut: lesen kolutec
  20.      kolútek  -tka m () nav. ekspr. manjšalnica od kolut: svetleči se bakreni koluti in kolutki
  21.      kolúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na kolut: kolutna ploskev ♦ avt. kolutna sklopka sklopka s kolutoma, ki ju vežejo sorniki ali čepi; kolutna zavora zavora, ki jo sestavljajo kolut in zavornika; teh. kolutna elektroda elektroda v obliki koluta; kolutno varjenje varjenje s kolutno elektrodo
  22.      kompjúter  -ja m () elektr. (elektronski) računalnik: programi za kompjuterje; prim. computer
  23.      kompjuterizírati  -am dov. in nedov. () uvesti računalnike, opremiti z računalniki: kompjuterizirati nadzor, proizvodnjo; pren. kompjuterizirati družbo kompjuterizíran -a -o: kompjuterizirano vodenje
  24.      kompjúterski  -a -o prid. () elektr. računalniški: kompjuterska obdelava podatkov
  25.      komutácija  -e ž (á) 1. elektr. spreminjanje smeri električnega toka: nepravilna komutacija 2. ptt omogočanje zvez med priključki v telefonski ali telegrafski centrali, posredovanje: avtomatska, ročna komutacija

   245 270 295 320 345 370 395 420 445 470  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA