Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (326-350)



  1.      glutín  -a m () kem. očiščena, v vodi topna lepljiva beljakovina, pridobljena z ekstrakcijo iz kosti
  2.      grgútati  -am nedov. (ū) redko gruliti: v veži grgutajo grlice
  3.      gúmigut  -a m () teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izdelovanje akvarelnih barv
  4.      gutácija  -e ž (á) bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin
  5.      gutapêrča  -e ž () teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče
  6.      gutapêrčen  -čna -o () pridevnik od gutaperča: gutaperčni izdelki
  7.      guturál  -a m () lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali
  8.      guturálen  -lna -o () pridevnik od gutural: guturalni glasovi
  9.      hrúti  hrújem nedov. (ú) nastopati, pojavljati se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo: burja, veter, voda hruje; vihar hruje nad morjem / bitka hruje; ekspr. sovražne čete so večkrat hrule po tej deželi; pren. kri viharno hruje v njem; burne misli mu hrujejo po glavi // ekspr. kričati, vpiti na koga: oče hruje na sina
  10.      imputácija  -e ž (á) knjiž. svojevoljno pripisovanje, podtikanje: v kritikovem delu je preveč subjektivnih imputacij
  11.      imputírati  -am dov. in nedov. () knjiž. svojevoljno pripisati, podtakniti: Stritar je Prešernu imputiral vrsto svojih idej
  12.      ínput  -a m () elektr. 1. vnašanje podatkov v (elektronski) računalnik: začeti input / avtomatski, ročni input // podatki, ki se vnašajo v (elektronski) računalnik zaradi obdelave: številčni input 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto, vhod: input (elektronskega) računalnika
  13.      institút  -a m () jur. skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj, pravna ustanova: pravne posledice instituta / pravni institut
  14.      institut  zavod, ustanova ipd. gl. inštitut ipd.
  15.      inštitút  tudi institút -a m () navadno s prilastkom 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; vodja inštituta / geografski, narodopisni, nuklearni inštitut; inštitut za zgodovino delavskega gibanja / Inštitut za slovenski jezik SAZU // prostor ali stavba tega zavoda ali oddelka: tudi vse popoldneve dela v inštitutu 2. zavod ali ustanova za proučevanje in delovanje na kakem področju: kozmetični inštitut; inštitut za zunanjo trgovino // zavod ali ustanova za proučevanje določenih bolezni in zdravljenje bolnikov: onkološki inštitut; inštitut za pljučne bolezni 3. zastar. ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo; dom: stanuje v inštitutu / gojenci industrijskega inštituta
  16.      inštitútka  tudi institútka -e ž () zastar. učenka, ki stanuje v (dijaškem) domu: mlade inštitutke; zardel je kot kaka inštitutka
  17.      inštitútski  tudi institútski -a -o prid. () nanašajoč se na inštitut: inštitutski prostori; inštitutska knjižnica / inštitutsko delo / inštitutska disciplina, oskrba domska
  18.      izhrúti se  -hrújem se dov. (ú) knjiž. izhrumeti se: vihar se je izhrul
  19.      izplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi izplovíte (ú ó, ú) s plutjem priti iz česa: ladja izplove iz pristanišča; srečno so izpluli iz tajfuna; ob mraku smo izpluli skozi ožino na široko morje
  20.      izplútje  -a s () glagolnik od izpluti: izplutje ladje; opravili so vsa dela, potrebna za izplutje
  21.      izrúti  -rújem dov. (ú) knjiž. 1. s silo spraviti iz česa, navadno iz zemlje; izruvati: vihar je izrul veliko drevja; izruti s korenino; pren. izruti ljubezen iz srca 2. izpuliti, izdreti: izruti las, zob / izruti trn iz pete izrút -a -o: izruto drevje
  22.      izsúti  -sújem dov., izsúl in izsùl (ú ) 1. s sipanjem spraviti iz česa: izsuti moko iz vreče, pesek iz zaboja / izsuti kovance na mizo / storži so že izsuli svoja semena; ekspr. oblaki so izsuli vso točo // s sipanjem napraviti, da v čem ni več določene vsebine: izsuti vrečo, zaboj 2. ekspr. brez obotavljanja, premišljanja reči, povedati: izsul je dolgo vrsto številk; izsul je take zabavljice nanj, da so vsi osupnili izsúti se sipajoč se priti iz česa: moka, pšenica se je izsula iz vreče izsút -a -o: izsuta vreča; izsuto zrnje
  23.      júta  -e ž (ú) dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute; predilnica za juto / gojiti juto jutovec // pog. jutovina: kupiti dva metra jute
  24.      jútast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča
  25.      jútov  -a -o prid. (ú) jutast: jutova preja

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA