Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
UT (276-300) 
- debutántka in debitántka -e [debit-] ž (ā) ženska, ki prvič javno nastopi, navadno umetnica: debutantka se je dobro vživela v svojo vlogo ♪
- debutántski in debitántski -a -o [debit-] prid. (ā) nanašajoč se na debutante ali debut: debutantski nastop; debutantska vloga; debutantsko delo ♪
- debutírati tudi debitírati -am [debit-] dov. in nedov. (ȋ) začeti kako udejstvovanje, navadno umetniško, s prvim javnim nastopom: igralec je debutiral v naslovni vlogi Desetega brata / pisatelj je s tem romanom debutiral; debutirati kot režiser ♪
- déminutiv -a m (ẹ̑) lingv. manjšalnica, pomanjševalnica: ljubkovalni deminutiv / rada govori v deminutivih ♪
- déminutiven -vna -o prid. (ẹ̑) lingv. manjšalen, pomanjševalen: deminutivno obrazilo ♪
- déminutivnost -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja ♪
- deputácija -e ž (á) skupina ljudi, izbranih in poslanih kam s posebno nalogo, odposlanstvo: deputacija je sporočila zahteve delavcev; poslati, sprejeti deputacijo; deputacija dijakov je v imenu razreda čestitala profesorju; član deputacije / poklonitvena deputacija ki izraža prostovoljno podreditev kaki oblasti ♪
- deputát 1 -a m (ȃ) kdor je izbran in poslan kam s posebno nalogo, odposlanec: delavski deputat // v Sovjetski zvezi voljen delavski, kmečki ali vojaški zastopnik v sovjetu: sovjet deputatov Leningrada ♪
- deputát 2 -a m (ȃ) nekdaj del zaslužka, ki ga dobi delavec v naravi, v blagu: dobivati deputat; deputat moke, premoga; zemlja je pripadala hiši kot deputat ♪
- deputáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na deputat2: deputatni premog; deputatna zemlja zemlja, ki jo dobi najemni delavec le v uporabo kot del zaslužka ♪
- deputátnik -a m (ȃ) nekdaj delavec, ki dobi del zaslužka v naravi, v blagu: po žetvi so izplačali deputatnikom ♪
- devalutácija -e ž (á) fin. odprava vezanosti valute na vrednost zlata ali na druge valute: izvesti devalutacijo ♪
- diskutabílen -lna -o prid. (ȋ) publ. o katerem bi bilo treba, bi se dalo diskutirati, nerazčiščen: nekatera vprašanja so še diskutabilna ♪
- diskutánt -a m (ā á) kdor diskutira: glavni referat so dopolnjevali številni diskutanti; izjave diskutantov / poznali so ga, da je dober diskutant ♪
- diskutántka -e ž (ā) ženska, ki diskutira: diskutanti in diskutantke / je spretna diskutantka ♪
- diskutíranje -a s (ȋ) glagolnik od diskutirati: vneto diskutiranje o problemu ♪
- diskutírati -am nedov. (ȋ) izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, razpravljati: odgovor je jasen in o tem ni treba več diskutirati; na sestanku so diskutirali o delu organizacije; živahno diskutirati / publ. o vsem tem se javno diskutira govori, piše ♪
- dispút -a m (ȗ) v srednjem veku izmenjava mnenj med profesorji in študenti na univerzi o kakem znanstvenem vprašanju: udeleževati se učenih disputov; filozofski, teološki disput; disputi sholastikov; pren. avtorjeva najnovejša drama je izbrušen intelektualni disput ♪
- disputácija -e ž (á) disput: filozofska disputacija / svoja dela je moral zagovarjati na javni disputaciji ♪
- disputánt -a m (ā á) v srednjem veku kdor disputira ♪
- disputíranje -a s (ȋ) glagolnik od disputirati: učeno disputiranje ♪
- disputírati -am nedov. (ȋ) 1. v srednjem veku udeleževati se disputa: disputirati o filozofiji 2. redko diskutirati, razpravljati: z njimi je težko disputirati ♪
- distributêr -ja m (ȇ) kdor opravlja distribucijo: prodati film tujim distributerjem; filmski distributerji; distributerji bencina ♪
- distributêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na distributerje: distributerski posli ♪
- distributíven -vna -o prid. (ȋ) ki opravlja distribucijo: slaba organizacija distributivnega aparata; distributivno omrežje ♪
151 176 201 226 251 276 301 326 351 376 
