Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

UT (1.670-1.694)


  1.      grmíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben grmiču: grmičasta rastlina; grmičasta vrtnica ♦ bot. grmičasti jetičnik gorska rastlina z rožnato rdečimi cveti v socvetju, Veronica fruticulosa; grmičasta šmarna detelja 2. porasel z grmičjem: grmičast breg, svet ♪
  2.      gròb  grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu // pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka // ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je ◊ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike ♪
  3.      gróblja  -e ž (ọ̑) 1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje // star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja 2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja ♪
  4.      grót  -a m (ọ̑) lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu: nasuti zrnje v grot; grot pri sejalnici ♪
  5.      grotésken 1 -kna -o prid., grotésknejši (ẹ̑) ki zaradi neskladnosti z okoljem grozljivo—smešno deluje: njegovim očem se je nudil grotesken prizor; groteskna slika / groteskni gibi lutk / groteskni humor tragedije // ekspr. nenavaden, čuden: ladja z grotesknimi jadri grotéskno prisl.: groteskno učinkovati; groteskno spačena figura ♪
  6.      grozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen 2. redko močen, silovit: nastal je grozanski trušč grozánsko prisl.: grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen ♪
  7.      grozávost  -i ž (á) med. razpoloženje človeka, ki čuti velik strah pred čim: bolnika se je polastila grozavost pred množico ♪
  8.      gròzd  grôzda tudi grózd -a m (ȍ ó; ọ̑) podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte: utrgal je velik grozd; na trti so viseli zreli grozdi // temu podoben sad ali cvet: dišeči grozdi akacij; grozdi ribeza; pren. iz tramvaja je visel grozd ljudi ♦ bot. podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi ♪
  9.      grozničàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nanašajoč se na groznico: po hrbtu je čutil grozničav mraz / grozničava drhtavica / ekspr. delo so opravljali z grozničavo naglico 2. grozljiv: slišal je grozničav krik; nima rada grozničavih pravljic ♪
  10.      grozôta  -e ž (ó) 1. nav. mn. kar povzroča grozo, hudo trpljenje: junaško je pretrpel vse grozote; vojne grozote; grozote okupacije / ekspr., v povedno-prislovni rabi kaj ni grozota, da so mu vse poti zaprte 2. značilnost groznega, hudega: opisal je grozoto prestanih muk 3. redko groza: čutil je grozoto pred neznanim 4. v medmetni rabi izraža zgražanje, ogorčenje: grozota, kakšna je današnja mladina ♪
  11.      grôžnja  -e ž (ó) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj ♪
  12.      grúditi  -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
  13.      grúh  -a m (ȗ) nar. zahodno grušč: z gruhom nasuta pot ♪
  14.      grúntarica  -e ž (ȗ) lastnica grunta ali gruntarjeva žena: spredaj so sedele gruntarice v svilenih rutah ♪
  15.      grúšč  -a m (ȗ) ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč ♪
  16.      grúšec  -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem ♪
  17.      gústa  -e ž (ȗ) nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto ♪
  18.      gvíšen  -šna -o prid. (í ȋ) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride ♪
  19.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ȋ í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber ♪
  20.      hába  -e ž (á) nar. koroško perut, krilo: ptica je zafrfotala s habami ♪
  21.      hádra  -e ž (ȃ) nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje ♪
  22.      hádrica  -e ž (ȃ) nar. ruta, rutica: zavezala si je hadrico na glavo ♪
  23.      hájlovec  -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
  24.      hálja  -e ž (á) plašču podobno ohlapno, navadno zaščitno vrhnje oblačilo: nositi, zapeti haljo; ogrniti si haljo; oblečen v haljo / bolniška, delovna, šolska halja; domača halja za nošenje doma, v stanovanju; jutranja halja / meniška, samostanska halja kuta; pren., ekspr. planine so zavite v meglene halje ♪
  25.      hàv  medm. (ȁ) posnema pasji glas; hov: hav, se je oglasil pes iz utice; hav, hav, hav! ♪

   1.545 1.570 1.595 1.620 1.645 1.670 1.695 1.720 1.745 1.770  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA