Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USU (218)

1.      usúkanček  -čka m (ú) nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukančki ♪
2.      usúkanec  -nca m (ú) 1. nav. mn., gastr. droben svaljek iz moke in jajc za zakuho: juha z usukanci 2. nar. gostljata jed iz moke in vode; močnik: jesti usukanec ♪
3.      usúkati  -am in usúčem dov., tudi usukájte; tudi usukála (ú) s sukanjem narediti: usukati nit usúkati se 1. zaradi sukanja, vitja postati krajši, skrčiti se: vrvica se je usukala / ob krču se mu je mišica usukala 2. s sukanjem zviti se, uvihati se: psu se je rep usukal navznoter usúkan -a -o: oven z usukanimi rogovi ♦ gastr. usukani močnik močnik iz usukancev ♪
4.      usúkniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. obrniti: usukniti konja / pri delu se zna hitro usukniti ♪
5.      usúšek  -ška m (ȗ) agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: usušek pri mleku, sadju, senu; izgube zaradi usuška // količina vlage, vode, ki se izgubi pri tem: usušek vina v sodu znaša tri do pet odstotkov na leto ♦ les. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, za koliko se zaradi izgube vode les skrči ♪
6.      usušíti  -ím dov., usúšil (ȋ í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti suho: usušiti kruh za drobtine / deklica je usušila solzne oči 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: pri kartanju so ga usušili 3. ekspr. povzročiti, da kdo postane suh, izčrpan: bolezen jo je usušila; trdo delo in slaba hrana sta jih hitro usušila ● ekspr. dva litra so ga usušili popili usušíti se zmanjšati svojo prostornino zaradi izgube vode, vlage: les se je precej usušil / vino v sodu se je usušilo ● pog. že do srede meseca se je popolnoma usušil je potrošil ves denar usušèn -êna -o: usušeni, izmučeni obrazi; usušeno sadje ♪
7.      usúti  usújem dov., usúl in usùl (ú ȗ) 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno usúti se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: s stene se je usul omet / s pobočja se je usul plaz // zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od česa sploh: z veje se je usul sneg / ko zapiha veter, se z mačic usuje cvetni prah 2. v veliki količini pasti: na cesto se je usulo kamenje / na kosce se je usul roj os / svetli kodri so se ji usuli na čelo // ekspr. začeti gosto, močno padati: najprej je zagrmelo, nato se je usul dež; iz črnega oblaka se je usula toča; pren. iz ust so se ji usule obtožujoče besede 3. ekspr. (hitro) množično priti: iz šole so se usuli otroci; demonstranti se usujejo čez trg / množica se je usula proti mestu ● ekspr. tisoč vprašanj se je usulo nanj dobil je veliko vprašanj; ekspr. po licih so se ji usule solze začela je močno jokati ♪
8.      usúžnjenost  -i ž (ȗ) ekspr. stanje usužnjenega: poskušal se je rešiti iz usužnjenosti, v katero ga vklepa revščina ♪
9.      usužnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike usužnjeváti se ekspr. postajati podrejen, odvisen: usužnjevati se denarju ♪
10.      usúžnjiti  -im dov. (ú ȗ) 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji usúžnjiti se ekspr. postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu usúžnjen -a -o: usužnjeno ljudstvo ♪
11.      númerus cláusus  númerusa cláususa [klau̯zus] m (ȗ-ȃ) šol. številčna omejitev sprejema novih slušateljev, omejeni vpis: odpraviti, uvesti numerus clausus; numerus clausus na medicinski fakulteti ♪
12.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem ♪
13.      absúrd  -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja ♪
14.      amerikánščina  -e ž (ȃ) nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine; v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine // pog. amerikanizem: navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino ♪
15.      anglofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo: imeti koga za anglofila ♪
16.      anglomán  -a m (ȃ) kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman ♪
17.      ánšlus  -a m (ȃ) žarg., polit. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu ♪
18.      antikríst  -a m (ȋ) ekspr. 1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom 2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi! ♪
19.      artíst  -a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist ♪
20.      artístka  -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: artistka na trapezu ♪
21.      ávgust  -a m (ȃ) redko burkež, klovn: v cirkusu je za avgusta; želel je igrati neumnega avgusta ♪
22.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; ȁ á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navdušuje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant ♪
23.      avstrofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za avstrijsko politiko ali kulturo ♪
24.      beat  -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
25.      brandy  tudi brendi -ja [brêndi in bréndi] m (ȇ; ẹ̑) gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy; brandy s sodo ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201