Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USU (119-143)


  1.      ôsa  -e stil. -é ž (ó) čebeli podobna žuželka s tankim rumenkastim telesom: ose brenčijo, letajo; osa piči; roj os se je usul za njim; skočil je pokonci, kot bi ga osa pičila zelo hitro; ženske so se zagnale vanj kot ose jezno, razdraženo; hud, siten, razdražen kot osa; bila je preščipnjena kakor osa zelo stisnjena v pasu ♦ zool. lesne ose žuželke, katerih ličinke vrtajo rove globoko v les iglavcev in listavcev, Siricidae ♪
  2.      oskálek  -lka m (ȃ) drobec, kos navadno kamnine: po eksploziji so oskalki leteli na vse strani; na plezalca so se usuli oskalki // arheol. drobec, kos prodnika: obdelovanje oskalkov ♪
  3.      panóptikum  tudi panóptik -a m (ọ́) 1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času 2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama 3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom ♪
  4.      páratífus  -a m (ȃ-ȋ) med. blažja, trebušnemu tifusu podobna črevesna nalezljiva bolezen: bacil paratifusa ♪
  5.      páriti  -im nedov. (á ȃ) 1. polivati z vrelo tekočino: pariti moko; pariti krmo / pariti zelje s kropom / pariti zaklano perutnino, prašiče // redko dušiti: pariti meso; pariti zelenjavo / pariti krompir 2. čistiti, razkuževati s paro: obleko so parili v kotlih 3. teh. obdelovati surovino s paro: pariti les; pariti tkanino páriti se 1. delati, oddajati vlago, hlape: mokra obleka se je parila na vročem telesu; v vročini se je seno parilo / ekspr. na krožniku se je parila juha kadila; brezoseb. iz konj se je parilo 2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: pariti se na pesku; pariti se v avtobusu / cele dneve sta se parila na soncu párjen -a -o: parjen(i) krompir; parjeni les ♪
  6.      pelínast  -a -o prid. (í) po okusu podoben pelinu: pelinast sok / pelinast okus pelínasto prisl.: pelinasto grenek okus ♪
  7.      pížmarica  -e ž (ȋ) zool., navadno v zvezi podgana pižmarica vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica ♪
  8.      pížmovka  -e ž (ȋ) zool. vodni glodavec z dragocenim krznom, ki izloča iz žleze ob zadnjični odprtini mošusu podobno tekočino, Ondatra zibethica: loviti pižmovke ♪
  9.      placébo  -a m (ẹ̑) farm. zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot kako pravo zdravilo, navidezno zdravilo: uporabljati pri poskusu pravo zdravilo in placebo; psihološki učinki placeba ♪
  10.      podsúti  -sújem dov., podsúl in podsùl (ú ȗ) 1. s sipanjem spraviti podse: sneg s strehe je podsul avtomobil; plaz je podsul hišo / podsuti rastline z zemljo // tako navadno povzročiti smrt: ruševine so jih podsule; kamnit strop je podsul rudarje; brezoseb. očeta je podsulo v rudniku 2. nav. ekspr. nasuti, dati: podsuti žito v stope / živini podsuj malo listja podsúti se napolniti se z usipanjem: rov se je podsul // usuti se, navadno po strmini: konju se je pod zadnjimi nogami podsula zemlja podsút -a -o: reševanje podsutih rudarjev je trajalo vso noč ♪
  11.      podžigálec  -lca [u̯c] m (ȃ) požigalec: podžigalca so končno le odkrili // ekspr. kdor spodbuja, navdušuje: ognjeviti podžigalci upora / podžigalci nemirov, prepira hujskači ♪
  12.      poskús  tudi poizkús -a m (ȗ) 1. znanstveni postopek, s katerim se kaj ugotovi ali dokaže: poskus na živalih; potek poskusa / delati poskuse / s poskusom dokazati, ugotoviti / prepoved atomskih, jedrskih poskusov; fizikalni, kemični poskus; laboratorijski poskus / poskus z novim škropivom ni uspel poskusna uporaba za ugotovitev učinkovitosti // uvajanje novih načinov, metod: njegovi poskusi v gospodarstvu niso uspeli / avantgardni umetniški poskusi 2. glagolnik od poskusiti: a) brezuspešen poskus poravnave spora; propadel je tudi zadnji poskus rešitve; poskus sodelovanja; poskus stabilizacije gospodarstva / stvar se mu je posrečila ob prvem poskusu / poskus kaznivega dejanja; poskus samomora / opustila je vsak poskus, da bi ga zadržala ni ga več poskušala zadržati b) dramski, pesniški poskusi mladega ustvarjalca / njen prvi ljubezenski poskus prva ljubezen, zaljubljenost ♪
  13.      potrdíti  in potŕditi -im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je potrdila / potrditi kaj s prisego / zadnjih vesti še niso potrdili / zastar. vsi smo mu potrdili pritrdili 2. s podpisom, pečatom narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano: potrditi zdravstveno knjižico / pismeno, uradno potrditi / potrditi prepis, spričevalo overoviti / potrditi račun // narediti, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh: potrditi imenovanje koga; potrditi program, sprejete sklepe / potrditi smrtno obsodbo / ekspr. najino tikanje je hotel potrditi s pitjem bratovščine // ponovno izraziti veljavnost tega, kar nakazuje dopolnilo: slavna pevka je potrdila svoj nastop; tuji tekmovalci so že potrdili udeležbo 3. s podpisom, pečatom izraziti, da je kaj sprejeto: potrditi prejem priporočenega pisma; potrditi prevzem materiala 4. pokazati pravilnost, točnost česa: meritve naj to potrdijo ali ovržejo; potrditi teorijo s poskusi / pravilnost teh ugotovitev je potrdil ves nadaljnji razvoj narodnoosvobodilnega boja; njegovo vedenje je sum še potrdilo / z novo zmago so naši tekmovalci potrdili svojo premoč // navadno v zvezi z v narediti, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa: potrditi koga v domnevi, sumu, veri; to ga je še bolj potrdilo v prepričanju, da ima prav 5. publ. pokazati upravičenost obstoja: z igranjem je potrdila svoj sloves; s tem dejanjem je potrdil sam sebe; nova smer naj se sama potrdi ali zanika 6. ugotoviti, da je kdo sposoben za vojaško službo: na naboru so ga potrdili / pog. potrditi k vojakom, star. v vojake ● ekspr. selitev v novo hišo moramo pošteno potrditi proslaviti ◊ agr. potrditi seme po laboratorijskem preizkusu izjaviti, da je primerno, ustrezno za sejanje; šol. potrditi frekvenco s podpisom izraziti, da je slušatelj obiskoval predavanja; vet. potrditi merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje potŕjen -a -o: prošnji je treba priložiti potrjen prepis spričevala; biti potrjen na naboru; za šolo potrjene knjige ∙ žarg. če bom spil še en konjak, bom preveč potrjen pijan ♪
  14.      preglušljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da preglušiti: zvonjenje telefona je bilo težko preglušljivo // ki preglušuje: preglušljivi kriki groze preglušljívo prisl.: preglušljivo je zavpil ♪
  15.      prerívati 1 -am nedov. (í) porivati sem in tja: prerival je prazno posodo po mizi; prerivati zaboje prerívati se 1. s težavo se premikati skozi kaj ozkega, ovirajočega: dolgo so se prerivali skozi vrata / brezobzirno se prerivati iz dvorane, mimo česa; težko se je bilo prerivati skozi gosto grmovje; prerivati se med množico / v trolejbusu so se prerivali, da je izgubil še nekaj gumbov gnetli / ekspr. voda se preriva med skalami 2. ekspr. prizadevati si dobiti kaj, priti do česa: otroci so se prerivali za bonbone // prepirati se, prerekati se: dolgo sta se prerivala, dogovorila pa se nista nič / sosedje se pogosto prerivajo zaradi poti preriváje: živali so prerivaje se in preskakujoč druga drugo silile iz hleva prerivajóč -a -e: hotela je k vratom, prerivajoč se skozi množico; prerivajoči se ljudje ♪
  16.      príčati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. pripovedovati na sodišču, kar se ve o kom, čem: nihče ni hotel pričati, čeprav so videli nesrečo; moral bo pričati; ožjim sorodnikom ni treba pričati; pričati proti komu; pričati za koga, zoper koga / pričati za prijateljevo nedolžnost ♦ jur. krivo pričati 2. nav. 3. os. biti izraz, znamenje česa: urejena kmetija priča o dobrem gospodarjenju; pohištvo v sobi je pričalo o preprostem okusu / bledica na njenem obrazu priča, da ni zdrava; pisani gozdovi pričajo, da je prišla jesen // star. izpovedovati, izražati: pričati ljubezen do dekleta; v pesmih priča njegovo čast in slavo ∙ knjiž. pričati resnico z življenjem, ravnanjem jo potrjevati 3. zastar. govoriti, pripovedovati: o tem so mi pričali prijatelji; kakor se priča, so bili ti kraji že zgodaj naseljeni / o tem dogodku pričajo zgodovinske knjige ♪
  17.      prihraníti  in prihrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s tem, da se ne porabi, narediti, da ostane na razpolago: nekaj denarja je razdal, nekaj pa prihranil za hude čase; prihraniti drva za drugo zimo; prihraniti malico za kosilo // narediti, da ostane komu na razpolago sploh: prihranil mu je sedež v avtobusu; prihraniti komu večerjo; izbrani plašč so ji prihranili do drugega dne 2. z načrtnim manjšim trošenjem denarja priti do določene vsote: vsak mesec kaj prihrani; od plače ne more nič prihraniti; prihranil je za nov plašč; prihranil je toliko, da si je kupil hišo; za starost si je premalo prihranil / pri obleki se da dosti prihraniti zanjo je mogoče porabiti manj denarja // narediti, da se česa porabi manj: z natančnim delom je prihranil precej materiala / to vozilo prihrani dosti goriva / prihraniti čas 3. obvarovati koga pred čim neprijetnim: prihranil ji je razočaranje, skrbi / prihraniti komu nepotrebno delo, opravek; prihraniti si izdatke ∙ ekspr. to izjavo bi si lahko prihranil ni bilo primerno, da jo je izrekel prihránjen -a -o: prihranjen denar; najhujše mu je bilo prihranjeno; sam.: imel je dosti prihranjenega ♪
  18.      prilagájati  -am nedov. (á) delati, da kaj dobi potrebne lastnosti, značilnosti glede na lastnosti, značilnosti česa: naselja je treba prilagajati pokrajini / svoje nazore je prilagajal nazorom drugih; glasovi se prilagajajo glasovnemu okolju // delati, da ustreza komu, čemu: prilagajati mišljenje, ravnanje okoliščinam; prilagajati zakone novim razmeram / radio in televizija morata prilagajati svoj program poslušalcem prilagájati se dobivati potrebne lastnosti, značilnosti glede na okoliščine, navadno zaradi obstoja: živa bitja se prilagajajo spremenjenim življenjskim razmeram; po barvi se prilagajati okolici; hitro, postopno se prilagajati; prilagajati se na mraz, vročino // usklajevati svoje vedenje, ravnanje, mišljenje s kom, čim: zna se prilagajati in posnemati; z lahkoto sta se prilagajala drug drugemu; v tej starosti se je težko prilagajati novim ljudem / prilagajati se času, okolju; hitro se prilagajati novemu // sprejemati in upoštevati družbene ali skupinske norme: priseljenci so se postopoma prilagajali domačinom; družbeno, kulturno se prilagajati / pisatelj se ne sme nekritično prilagajati okusu bralcev ga sprejemati, upoštevati ● publ. topništvo se je moralo hitro prilagajati, sicer bi streljalo na lastne vojake ustrezno spreminjati svoje položaje ♪
  19.      pritlíkavec  -vca m (í) 1. človek nenormalno majhne rasti: bil je droben pritlikavec; nastop pritlikavcev v cirkusu // ekspr. zelo majhen človek: med visokimi košarkarji je on pravi pritlikavec; poleg korenjakov je prišlo tudi nekaj pritlikavcev / kako je nabrit, ta naš pritlikavec otrok; pren. duševni, politični pritlikavec 2. ekspr. kar je majhno sploh: rastlinski, živalski pritlikavci / ob njem so bila vsa druga letala pravi pritlikavci ♪
  20.      prízma  -e ž (ȋ) 1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč: izračunati prostornino prizme; višina prizme / četverostrana prizma; kvadratna prizma ki ima za osnovno ploskev kvadrat; pokončna prizma katere stranske ploskve stojijo pravokotno na osnovno ploskev; pravilna prizma ki ima za osnovno ploskev pravilni mnogokotnik ♦ fiz. (optična) prizma iz stekla ali druge prozorne snovi, ki se uporablja za lom ali razklon svetlobe 2. publ., s prilastkom način, izhodišče: prizma takratnega gledanja ne ustreza tej umetniški podobi / pogledati stvari skozi objektivno prizmo objektivno; ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa po današnjem okusu ♪
  21.      próamêriški  -a -o prid. (ọ̑-ȇ) ki je, se navdušuje za Ameriko: proameriška stranka / proameriška usmerjenost ♪
  22.      prófašístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za fašizem: profašistični voditelji / profašistična politika ♪
  23.      prókomunístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za komunizem: prokomunistična stranka / prokomunistična dejavnost ♪
  24.      prónacístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za nacizem: pronacistična organizacija / pronacistična literatura ♪
  25.      prósocialístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) ki je, se navdušuje za socializem: prosocialistični časopis; prosocialistična stranka, vlada / prosocialistična usmerjenost ♪

   1 19 44 69 94 119 144 169 194  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA