Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USI (54-78)



  1.      gnúsiti se  -im se nedov.) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo
  2.      gorjúšica  -e ž (ú) bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica: seme bele gorjušice
  3.      hrúšica  -e ž () hruškica: otresti hrušico; drobna hrušica ◊ bot. šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis; vrtn. hrušica rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
  4.      husít  -a m () pripadnik husitstva: vojna s husiti
  5.      husitízem  -zma m () versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: pripadnik husitizma; širjenje husitizma / nazori husitizma
  6.      husítski  -a -o prid. () nanašajoč se na husite ali husitstvo: husitska sekta; husitske vojne; husitsko gibanje / husitski nazori
  7.      husítstvo  -a s () versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: husitstvo se je naglo širilo / obsojen je bil zaradi husitstva
  8.      iljúšin  -a m () sovjetsko potniško letalo, imenovano po konstruktorju Iljušinu: iljušin je pristal, vzletel; potovati z iljušinom
  9.      izbrusíti  in izbrúsiti -im dov. ( ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil
  10.      izbrusíti  in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. ( ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo
  11.      izkusiti  ipd. gl. skusiti ipd.
  12.      izsušítev  -tve ž () glagolnik od izsušiti: z izsušitvijo močvirij so pridobili precej obdelovalne zemlje / nevarnost za izsušitev rastline
  13.      izsušíti  -ím dov., izsúšil ( í) odstraniti vlago, vodo iz česa: sonce je izsušilo travo / izsušiti barje, močvirje; zemljišče so izsušili in tako pridobili obdelovalno zemljo ∙ ekspr. dolga hoja po soncu jih je popolnoma izsušila povzročila, da so postali zelo žejni izsušíti se izgubiti vlago, vodo: koža se na vetru izsuši; nekatere rastline se hitro izsušijo; v suhi shrambi se sadje izsušiekspr. v kratkem času se je popolnoma izsušil je shujšal izsušèn -êna -o: izsušen les; izsušene ustnice; ni se mogel odžejati, tako izsušeno grlo je imel; izsušeno močvirje
  14.      iztrebúšiti se  -im se dov.) knjiž., ekspr. izbočiti trebuh: iztrebušil se je in prekrižal roke
  15.      klapoúšiti  -im nedov.) ekspr. 1. migati s (klapastimi) ušesi: mladi voli so se slinili, stezali vrat in klapoušili 2. potrto, pobito hoditi: kakor bolan maček je klapoušil okoli hiše
  16.      kljúsica  -e ž (ú) ekspr., redko star, onemogel konj: v hlevu smo našli le garjavo kljusico
  17.      krušíti  in krúšiti -im, in krúšiti -im nedov. ( ú; ú ū) povzročati, da odpadajo majhni, drobni deli s površja kake stvari: začel je lomiti ključavnico in krušiti desko; ne kruši stene krušíti se in krúšiti se, in krúšiti se zaradi delovanja zunanjih sil izgubljati s površja majhne, drobne kose: omet se kruši; kamenje se je začelo krušiti / lonec se že kruši
  18.      lenúšiti  -im nedov.) zastar. lenariti: popivati in lenušiti
  19.      musical  gl. muzikal
  20.      music hall  music halla [mjúzikhôl] m (-) v angleškem in ameriškem okolju prostor za glasbene ali zabavno-glasbene prireditve: plesalec v music hallu
  21.      musírati  -am nedov. () agr. izločati ogljikov dioksid v obliki mehurčkov: vino, mineralna voda musira
  22.      múšica  tudi mušíca -e ž (ú; í) zastar. muhica: mlada mušica / ustregel je vsaki njeni mušici; velikaške mušice / obraz z lepotnimi mušicami z lepotnimi pikami
  23.      mušíca  -e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic ∙ star. vinske mušice vinski bratcimed. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški
  24.      mušíčji  -a -e prid. () nanašajoč se na mušíce: mušičja krila / mušičji roji
  25.      múšiti se  -im se nedov.) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet ∙ nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka

   1 4 29 54 79 104 129 154 179 204  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA