Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USI (151-175)



  1.      skrušíti  in skrúšiti -im, in skrúšiti -im dov. ( ú; ú ū) 1. redko odkrušiti: skrušiti kamen od skale / skrušiti zid 2. nav. ekspr. povzročiti, da postane kdo zelo žalosten, prizadet: materina smrt jo je skrušila; ob tej novici se je skrušil skrúšen -a -o: skrušen človek; biti skrušen; ves skrušen mu je odgovoril; skrušenega srca ga je prosil za pomoč ∙ ekspr. opazoval je njegovo skrušeno postavo sključeno; prisl.: skrušeno priznati krivdo
  2.      skúsiti  -im tudi izkúsiti -im dov.) 1. nav. ekspr. spoznati, ugotoviti kaj ob dogodkih, doživetjih: misli, da je že vse skusil; marsikaj je skusil po svetu; veliko hudega je skusil v življenju / skusiti grozote vojne; skusiti veselje, žalost ∙ ekspr. jaz sem že skusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel; ekspr. že v mladosti je skusil pomanjkanje živel v pomanjkanju; star. šele pozneje je skusil, da to ni dobro spoznal, ugotovil 2. star. poskusiti: skusiti dokazati / skusil je vstati, pa ni mogel; vse so skusili, da bi se rešili // preizkusiti: skusiti novo škropivo / skusiti svoje moči / s tem so hoteli skusiti njegovo zvestobo skúsiti se tudi izkúsiti se star. ugotoviti, kdo je močnejši: pridi, da se skusiva skúšen tudi izkúšen -a -o: v ognju skušena zvestoba; prim. izkušen
  3.      stêklobrusílec  -lca [c in lc] m (ē-) delavec, ki z brusom obdeluje steklene predmete: izučiti se za steklobrusilca; steklopihalci in steklobrusilci
  4.      stušírati  -am dov. () pog. umiti s prho; oprhati: mati je stuširala otroka; stuširati se z mrzlo vodo
  5.      súšica  in sušíca -e ž (ú; í) star. jetika, tuberkuloza: dobiti, imeti sušico; umreti za sušico / kostna sušica ● slabš. dolgokraka sušica suh, slaboten človekagr. sušica bolezen rastline, pri kateri se listi ali drugi deli rastline sušijo; med. sušica hrbtnega mozga obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa
  6.      sušíca  -e ž (í) nar. suho, posušeno drevo: posekati sušice
  7.      súšičast  in sušíčast -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičasta ženska ∙ star. zdel se mu je še bolj bled in sušičast izčrpan, oslabel
  8.      súšičav  in sušíčav -a -o prid. (ú; í) star. jetičen, tuberkulozen: sušičavi bolniki
  9.      súšičen  in sušíčen -čna -o prid. (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen: sušični bolniki / sušična rdečica na licih ● star. sušične rastline šibke, slabotne; star. sušična ženica izčrpana, oslabela
  10.      súšičnik  in sušíčnik -a m (ú; ) star. jetičen, tuberkulozen človek: kašljanje sušičnikov
  11.      sušílec  -lca [lc in c] m () 1. delavec, ki skrbi za sušenje: sušilec lesa, zelenjave; sušilec in likalec tkanin / kosci in sušilci 2. sušilnik: posušiti kaj s sušilcem / električni sušilec za lase, roke ♦ teh. sikativ, sušilo
  12.      sušílen  -lna -o prid. () namenjen za sušenje: sušilni prostor / sušilni stroj; sušilne naprave / sušilni boben; sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna komora komora za sušenje lesa, rud, perila; sušilna peč ♦ agr. sušilna piramida kozolec brez strehe za sušenje detelje in trave; koza; kem. uporabiti žveplovo kislino kot sušilno sredstvo kot sušilo
  13.      sušílnica  -e ž () prostor, stavba za sušenje: postaviti, zgraditi sušilnico; peč v sušilnici / sadna sušilnica; sušilnica mesa; sušilnica za hmelj, les, sadje // naprava za sušenje: popraviti sušilnico / električna, prenosna sušilnica; sušilnica za kruh ♦ teh. kanalska sušilnica pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro; vakuumska sušilnica
  14.      sušílničar  -ja m () delavec, ki skrbi za sušenje lesa v sušilnih komorah: kurjač in sušilničar
  15.      sušílnik  -a m () priprava za sušenje: sušiti v sušilniku, s sušilnikom / električni sušilnik; sušilnik za lase, roke električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, rok; sušilnik za perilo preprosta priprava za obešanje, sušenje perila, navadno pritrjena na steno; bobnasti sušilnik za perilo pralnemu stroju podobna električna naprava za sušenje perila
  16.      sušílo  -a s (í) 1. priprava za sušenje: obesiti rjuhe na sušilo / sušiti krmo na sušilih 2. nar. sušenje: nezrelo sadje ni primerno za sušilo / danes je dobro sušilo se seno dobro sušikem. snov, sredstvo za sušenje plinov, tekočin; teh. snov, ki pospešuje sušenje oljnatih barv
  17.      sušína  -e ž (í) agr. snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suha snov: določiti količino sušine v krmi, skuti ● star. zagledali so sušino kopno
  18.      sušíšče  -a s (í) kraj, prostor za sušenje: sušišče ribiških mrež
  19.      sušíti  -ím nedov. ( í) delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevatiekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pilikem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin sušíti se 1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno ♦ teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja 2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja ∙ krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha sušèč -éča -e: vonj sušečega se lipovega cvetja, sena ♦ teh. sušeče se olje sušljivo olje sušèn -êna -o: na zraku sušena opeka
  20.      trebušína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: porabiti trebušino za klobase
  21.      trebúšiti se  -im se nedov.) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru
  22.      tušíranje 1 -a s () glagolnik od tuširati1: tuširanje načrta / tuširanje ležajev
  23.      tušíranje 2 -a s () glagolnik od tuširati2: tuširanje z mrzlo vodo; kopanje in tuširanje
  24.      tušíranka  -e ž () žarg., um. risba v tušu, s tušem: razstava tuširank / Pregljeve tuširanke
  25.      tušírati 1 -am nedov. in dov. () 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja tušíran -a -o: tuširana risba

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA