Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USE (576-600)


  1.      fíkus  -a m (ȋ) divja ali kultivirana rastlina z velikimi, elipsastimi zimzelenimi listi: v kotu je stal visok fikus; goji fikuse ♪
  2.      filatelístka  -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja s filatelijo: je navdušena filatelistka ♪
  3.      filozofírati  -am nedov. (ȋ) 1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof: teoretizirati in filozofirati o poeziji / filozofirali so o skrivnostnih globinah človeške duše 2. ekspr. razpravljati o kaki stvari po nepotrebnem: zdaj, ko bi morali prijeti za delo, filozofirajo ♪
  4.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  5.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  6.      fitóftora  -e ž (ọ̑) 1. bot. glivica, ki povzroča bolezen krompirja in paradižnika, Phitophtora infestans: fitoftora je uničila krompirjevo cimo 2. poljud. glivična bolezen, ki povzroča sušenje krompirjevih listov in gnilobo plodov, strok. krompirjeva plesen ♪
  7.      fitogén  -a -o prid. (ẹ̑) biol. izvirajoč, nastal iz rastlin: fitogene usedline / fitogene rudnine ♪
  8.      fiziognóm  -a m (ọ̑) kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom ♪
  9.      fízis  -a m (ȋ) knjiž., redko telesnost: bistvene lastnosti Cankarjevega fizisa in duševnosti ♪
  10.      fízkultúrnica  -e ž (ȋ-ȗ) pog. športnica, telovadkinja: mlada, navdušena fizkulturnica ♪
  11.      fižólovka  -e ž (ọ̑) 1. tanjši kol, okrog katerega se ovija visoki fižol: prisekati fižolovko; stožec zloženih fižolovk na njivi; ženska, dolga kot fižolovka 2. fižolova slama: zgrabiti fižolovko na kup; posušena fižolovka 3. voda, v kateri se je kuhal fižol: zaliti s fižolovko / pog. krožnik fižolovke fižolove juhe ♪
  12.      flegmátičen  -čna -o prid. (á) ki je čustveno manj prizadet in se ne razburi hitro, ravnodušen: flegmatičen človek / flegmatičen temperament flegmátično prisl.: flegmatično odgovarjati; flegmatično prenašati težave ♪
  13.      foksteriêr  -ja m (ȇ) manjši lovski pes z dolgo, ravno glavo in s kratkimi ušesi: gojiti foksterierje ♪
  14.      fórma  -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma; glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči ♪
  15.      formálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na formo: a) formalna dovršenost umetniškega dela; formalne prvine pesmi / novi formalni prijemi v umetnosti / formalna stran predavanja b) formalna pomanjkljivost predloga; nima formalne pravice, da bi o tem odločal; formalno priznanje države c) biti formalen v vedenju / z njim je bil formalen in hladen 2. ki izhaja iz družabnih, družbenih navad, norm: formalen obisk; z njimi je imel le formalne stike; opraviti formalne obveznosti; formalno povabilo / formalna vljudnost 3. ki zadošča predpisom ali zahtevam ne glede na resnično stanje: ti so le še formalni člani stranke; formalna demokracija, enakost; formalna politična svoboda ◊ filoz. formalna logika veda o oblikah in načelih pravilnega mišljenja; jur. formalno pravo pravna pravila za prisilno uveljavljanje materialnega prava; formalno zaslišanje zaslišanje po predpisih zakona; ped. formalno izobraževanje izobraževanje, ki razvija učenčeve telesne in duševne, zlasti miselne sposobnosti; šol. formalna izobrazba izobrazba, ki jo izkazuje spričevalo določene šole formálno prisl.: delo je treba še formalno izboljšati; formalno sta se pobotala; formalno potrditi že prej sprejete sklepe ♪
  16.      fótolaboratórij  -a m (ọ̑-ọ́) delavnica, opremljena s pripravami za izdelavo fotografij, diapozitivov: šola ima delavnico za modelarstvo, radioamaterstvo in fotolaboratorij; delati poskuse v fotolaboratoriju ♪
  17.      frákelj  -klja in -na [kǝl] m (á) nekdaj prostorninska mera, osmina litra: na dušek je spil frakelj žganja / pog. ali daš za en frakelj? // steklenička za to mero: udaril je po mizi, da je frakelj kar poskočil ♪
  18.      frankofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za francosko politiko ali kulturo: bil je navdušen frankofil ♪
  19.      frenétičen  -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. buren, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje // divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje frenétično prisl.: frenetično vzklikati ♪
  20.      freudízem  -zma [frojd-] m (ȋ) teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo ♪
  21.      frikasé  -ja m (ẹ̑) gastr. jed iz drobnih kosov navadno telečjega mesa, dušenega v svetli, kisli omaki: postregli so jim s frikasejem / perutninski frikase ♪
  22.      fródelj  -dlja m (ọ́) nar. zahodno posušene mlade veje z listjem za krmo; vejnik: leskov frodelj; frodelj za koze ♪
  23.      fróntnik  -a m (ọ̑) ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: izkušen frontnik; pisma frontnikov ♪
  24.      frustrácija  -e ž (á) knjiž. duševno stanje neugodja zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki jih nudi okolje: socialna frustracija; nezadovoljstvo in frustracija delavcev ♪
  25.      fúnkcija  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce ima svojo funkcijo; ugotoviti funkcijo jeter v organizmu; po funkciji podobni organi / samostalnik v funkciji prislova // dejavnost v družbenem ali političnem življenju, združena navadno z določenim namenom: razrešili so ga vseh funkcij; odpovedati se funkciji; dobiti, sprejeti funkcijo; bil je znova izvoljen v isto funkcijo / tajniška funkcija; funkcija predsednika / opravljal je razne javne, politične funkcije 2. opravljanje, izpolnjevanje značilne naloge, zlasti pri kakem organu, delovanje: funkcija organa slabi; okvarjena funkcija srca / upadanje življenjskih funkcij ♦ psih. duševne funkcije temeljne oblike manifestacije človekove duševnosti v razmerju do zunanjega sveta 3. mat. količina, katere vrednost je odvisna od drugih količin, odvisna spremenljivka: narisati sliko funkcije / eksponentna funkcija; kvadratna funkcija; linearna funkcija; trigonometrična funkcija; definicijsko območje funkcije 4. knjiž. pojav, ki je odvisen od drugega: umetnost mu je najvišja funkcija duha ♪

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA