Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USE (26-50)


  1.      ušésnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. naušnik: kučma z ušesnicami ♪
  2.      ušésnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., knjiž. naušnik: usnjena čepica z ušesniki, spetimi na vrhu glave ♪
  3.      akušêr  -ja m (ȇ) v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar ♪
  4.      ávtobusen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avtobus: avtobusni promet; avtobusna vožnja / avtobusna postaja; uvedli so novo, redno avtobusno progo; dobre avtobusne zveze / avtobusno podjetje ♪
  5.      belúšev  -a -o (ú) pridevnik od beluš: beluševi vršički, dušeni na maslu ♪
  6.      blagodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. ki je blage duše; plemenit, blag: blagodušna žena; tako blagodušna je, da vse žrtvuje zanj / njegov blagodušni in jasni obraz blagodúšno prisl.: blagodušno se je nasmehnil ♪
  7.      bregúše  -gúš ž mn. (ú ȗ) nar. bregeše ♪
  8.      brezdúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike ♪
  9.      brezokúsen  -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna ♪
  10.      brezúšec  -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
  11.      brúseljski  -a -o [sǝl] prid. (ú) nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci ♪
  12.      brúsen  -sna -o prid. (ȗ) ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj; brusna plošča / brusno olje ♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine ♪
  13.      brúšenje  -a s (ú) glagolnik od brusiti1: a) brušenje britve, sekire b) brušenje stekla, umetnega kamna; fino brušenje; stroj za brušenje / brušenje zoba c) brušenje stila / brušenje divjega petelina ♪
  14.      búšel  -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice ♪
  15.      chartreuse  -a [šartréz] m (ẹ̑) gost. francoski zeliščni liker zelene barve ♪
  16.      debelúšec  -šca m (ȗ) šalj. debel človek: sušci in debelušci ♪
  17.      debelúšen  -šna -o prid. (ū) nekoliko debel: debelušen možak, otrok ♪
  18.      dobrodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala dobrodúšno prisl.: dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj ♪
  19.      dolgoúšec  -šca [u̯g] m (ȗ) dolgouhec: dolgoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; knjiž. dolgoušec je nenadoma močno zarigal ♪
  20.      dušebrížen  -žna -o prid. (ȋ) nav. šalj. ki izraža skrb za duše: dušebrižna beseda / dušebrižno delo ♪
  21.      dušebrížnik  -a m (ȋ) nav. šalj. duhovnik, župnik: dušebrižniki in vzgojitelji ♪
  22.      dušebrížništvo  -a s (ȋ) nav. šalj. opravljanje duhovniškega poklica: dušebrižništvo mu je delalo velike skrbi / posvetiti se dušebrižništvu ♪
  23.      dúšec  -šca m (ȗ) agr. neprijeten vonj soda ali vina v njem: vino ima dušec ♪
  24.      dušegréjka  -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju, nekdaj ženska jopica brez rokavov in gumbov: ženske so pletle nogavice in dušegrejke; dekle v nedeljski dušegrejki ♪
  25.      dušegúbka  -e ž (ȗ) med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini: človeštvo ne bo pozabilo nacističnih krematorijev in dušegubk ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA