Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USE (201-225)



  1.      rúšen  -šna -o () pridevnik od ruša: delati kompost iz rušnih plasti
  2.      rúšenje  -a s (ū) glagolnik od rušiti: rušenje poškodovanih hiš, naselja; prepovedati rušenje stanovanjskih zgradb / rušenje notranjega ravnotežja / rušenje načel enotnosti ∙ publ. rušenje rekordov preseganje; publ. opozoriti na nevarnost rušenja zidu porušitve, zrušitvemont. odkopavati premog z rušenjem tako, da se z odstranitvijo podpor povzroči zrušitev, udrtje stropa v jami
  3.      rúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na rušje: ruševe veje / rušev grm
  4.      rúševčev  -a -o (ú) pridevnik od ruševec: klobuk z ruševčevimi krivci za trakom
  5.      rúševec  -vca m (ú) večja gorska ptica temne barve z zakrivljenimi bleščečimi se peresi v repu: ruševec je grulil in skakal; ustreliti ruševca; krivci ruševca
  6.      rúševina  -e ž (ú) star. ruša: kolesa so se pogrezala v mehko ruševino
  7.      ruševína  -e ž (í) nav. mn. ostanki nasilno podrte stavbe, stavb: po potresu so odstranili ruševine; kup ruševin / umreti pod ruševinami / ruševine rimskega mesta razvaline; pren., ekspr. ruševine imperializma; ruševine življenja ∙ ekspr. dvigniti deželo iz ruševin odpraviti posledice opustošenja, razdejanja; ekspr. ob koncu vojne je bila država v ruševinah opustošena, razdejana
  8.      ruševínski  -a -o prid. () nanašajoč se na ruševino, razvalino: odkopavati ruševinske plasti / ruševinski psi psi, izučeni za reševanje izpod ruševin
  9.      rúševje  -a s (ú) 1. grmičast bor, ki raste v višjih legah: pobočje je poraslo z ruševjem in macesni 2. drevje, grmovje ruševja: skriti se v ruševju / narezati ruševja vej ruševja
  10.      rúševka 1 -e ž (ú) samica ruševca: ruševka z mladiči
  11.      rúševka 2 -e ž (ú) vrtn. rušinka: dodati rastlini ruševko
  12.      rúševnat  -a -o prid. (ú) redko rušnat: ruševnata tla
  13.      sínusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na sinus 2: sinusne tablice / sinusna krivulja sinusova krivuljaelektr. sinusna napetost napetost, ki se spreminja kot sinusova funkcija; fiz. sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga
  14.      skopúšen  -šna -o prid. (ū) nav. ekspr. nekoliko skop: imeti koga za skopušnega
  15.      skrúšenost  -i ž (ū) nav. ekspr. stanje skrušenega človeka: popadla ga je globoka skrušenost; pokazati svojo skrušenost; občutki strahu in skrušenosti
  16.      sladokúsec  -sca m () kdor ima rad dobre, izbrane jedi in pijače: jedel je s slastjo sladokusca; ekspr. velik sladokusec / vinski sladokusec // ekspr. kdor ima rad dobre, izbrane stvari sploh: predstava je navdušila še take sladokusce; galerija za sladokusce / glasbeni sladokusec
  17.      sladokúsen  -sna -o prid. () nanašajoč se na sladokusce: povabil jih je na sladokusno večerjo / sladokusen pokuševalec vina / sladokusno občinstvo je bilo navdušeno nad predstavo sladokúsno prisl.: sladokusno srkati čaj
  18.      slúšen  -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na sluh: slušni dražljaj; slušne okvare; slušne zaznave; slušna in govorna prizadetost / slušni živec / slušni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši / slušna igra radijska igraanat. slušne koščice koščice v srednjem ušesu, ki prenašajo tresljaje z bobniča v notranje uho; fiz. slušni prag najmanjša jakost zvoka, ki je s sluhom še zaznavna; med. slušni aparat majhna elektronska naprava, ki naglušnim okrepi zvočne dražljaje; psiht. slušna halucinacija slúšno prisl.: slušno prizadet otrok
  19.      státusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na status: ugotavljati statusne razlike med ljudmi / statusne spremembe delovnih organizacij ◊ jur. statusno pravo pravo, ki ureja pravni položaj fizičnih in pravnih oseb; soc. statusni simbol kar na zunaj kaže pripadnost določenemu družbenemu statusu
  20.      steklobrúsec  -sca m () redko steklobrusilec: zaposliti priučene steklobrusce
  21.      súšec  -šca m (ú) 1. star. marec: bilo je v začetku sušca / (meseca) sušca se je vrnil 2. nar. suho, posušeno drevo: sušci in zelene smreke 3. ekspr. zelo suh človek: kdo pa je tisti sušec ● star. sušec zmeraj vije, če z glavo ne, pa z repom v začetku ali ob koncu marca je navadno viharno, slabo vreme
  22.      súšen  -šna -o prid. (ú) nanašajoč se na sušo: vroče in sušno poletje / sušni meseci; sušna doba / ta otok je precej sušen; sušna področja / bor dobro uspeva tudi na sušnih tleh na suhih
  23.      sušênje  -a s (é) glagolnik od sušiti: umivanje in sušenje las; naprave za sušenje; vrv za sušenje perila / sušenje krme, sadja, živil; naravno, umetno sušenje lesa; konzervirati s sušenjem / sušenje sena / drog za sušenje mesa / sušenje plinov, tekočin / sušenje rastlin zaradi bolezni
  24.      širokodúšen  -šna -o prid.) ekspr. širokosrčen: kazal se je darežljivega in širokodušnega
  25.      tankoslúšen  tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA