Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

USA (83-107)


  1.      primojdúšanje  -a s (ū) glagolnik od primojdušati se: slišati je bilo stokanje in glasno primojdušanje ♪
  2.      primojdúšar  -ja m (ȗ) pog., ekspr. kdor se (rad) primojduša: bil je postopač in primojdušar ♪
  3.      primojdúšati se  -am se nedov. (ū) pog., ekspr. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: jezno je pogledoval okrog sebe in se na ves glas primojdušal / primojdušal se je, da bi ga najraje napodil ♪
  4.      prúsa  -e ž (ū) star. konj, ki pri teku istočasno premika nogi leve oziroma desne strani; kljusač: gospa je jahala na beli prusi ♪
  5.      prusáški  -a -o prid. (á) star. pruski: prusaški militarizem ♪
  6.      prusáštvo  -a s (ȃ) star. prusovstvo: s prusaštvom ni mogel soglašati ♪
  7.      púša 1 -e ž (ū) teh. kratki cevi podoben kovinski vložek, ki se namesti v izvrtino zaradi zmanjšanja njenega premera: natakniti, zamenjati pušo; jeklena puša; puša pri kolesu; puša in os / ležajna, vrtalna puša ● star. vtikalna puša vtičnica ♪
  8.      púša 2 -e ž (ȗ) star. puška: streljati s pušo ♪
  9.      retúša  -e ž (ȗ) 1. glagolnik od retuširati: z retušo odstraniti lise s fotografije / čopič za retušo / delati dobre retuše 2. fot. kar izboljšuje fotografske posnetke, zlasti z odpravljanjem madežev, poškodb na negativu ali pozitivu: obraz je olepšal z rahlimi retušami 3. knjiž. sprememba, olepšava: načrt novega avtomobila je doživel še nekaj retuš ♪
  10.      rúsa 1 -e ž (ū) etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival, znana v vzhodni Sloveniji: kurenti, vrači in ruse ♪
  11.      rúsa 2 -e ž (ū) nav. mn., nar. severovzhodno brk: starčeve viseče ruse / zajčje ruse ∙ nar. severovzhodno skoraj ves obraz so mu pokrivale ruse brada; kocine ♪
  12.      rusálka  -e ž (ȃ) mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v vodi: povodni mož in rusalke ♪
  13.      rúsast 1 -a -o prid. (ū) star. rdečkast, rjavkasto rdeč: rusasti lasje ♪
  14.      rúsast 2 -a -o prid. (ū) nar. severovzhodno brkat: rusast moški // kosmat, neobrit: danes si pa rusast ♪
  15.      rúša  -e ž (ú) vrhnja plast zemlje z rastlinjem, zlasti s travo: preden so začeli kopati temelje, so odstranili rušo; hudournik je raztrgal rušo; konji kopljejo s kopiti v rušo ∙ vznes. zdaj je legel pod rušo še zadnji prijatelj umrl; ekspr. bolezen ga je spravila pod rušo umrl je; ekspr. že dolgo je, počiva pod rušo je mrtev // kos te plasti: obrezati rušo; obložiti gredico z rušami // rastlinje, trava te plasti: ruša je ozelenela, se je zgostila; popasti rušo; gosta ruša / mahova, travna ruša ♪
  16.      rúšast  -a -o prid. (ú) rušnat: rušast breg / tam imajo koče rušasto streho ♪
  17.      skúša  -e ž (ú) morska riba z drobnimi luskami in dvema dolgima hrbtnima plavutma: loviti skuše; tuni in skuše ♦ zool. skuša plavica na odprtih morjih živeča večja riba z modro lisastim hrbtom in srebrnkastimi boki, Scomber japonicus ♪
  18.      skúšati  -am tudi izkúšati -am nedov. (ú) 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka a) za uresničitev dejanja: skušati koga dvigniti, vreči na tla; skušati odpreti vrata / skušali so zbežati; skušal se mu je izmakniti, izviti / skušati doseči soglasje; skušati koga pomiriti, pregovoriti; skušati popraviti napako; skušal je prikriti nezadovoljstvo; skušati razumeti b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: skušal je gibati s prsti, hoditi, vstati 2. nav. ekspr. namenoma povzročati, da kdo stori, izjavi zlasti kaj takega, kar mu škodi: vedel sem, da me skušajo, zato sem mirno odgovoril; skušati prijatelja / zakaj skušaš mojo potrpežljivost ♦ rel. hudič ga skuša // prizadevati si ugotoviti mnenje, ravnanje koga: gestapovci so ga že večkrat skušali, pa se ni izdal / ne skušaj me preveč ne izzivaj me, ne draži 3. star. doživljati, čutiti: skušati ljubezen, žalost; zdaj vem in skušam, kakšni so ljudje; v življenju je marsikaj skušal ● star. ne skušaj boga ne izpostavljaj se nevarnosti; star. prijatelja skušaš v nesreči spoznaš; star. potipal je plot, kakor bi skušal, če ni preperel poskušal, preizkušal skúšati se tudi izkúšati se star. ugotavljati, kdo je močnejši: fantje so se radi skušali; kdo bi se skušal z njim / skušala sta se v metanju // tekmovati, kosati se: učenci se med seboj skušajo; skušali so se, kdo bo hitrejši; skušati se s kom pri košnji, v delu / letošnje vino se ne more skušati z lanskim skušáje tudi izkušáje: hitel je, skušaje dohiteti tovariše skušajóč tudi izkušajóč -a -e: premišljeval je, skušajoč se spomniti nekaterih podrobnosti skúšan tudi izkúšan -a -o: skušan človek ♪
  19.      slušálka  -e ž (ȃ) 1. nav. mn. priprava za poslušanje, ki se da na ušesa in spreminja električno nihanje v zvoke: natakniti slušalke; radiotelegrafist je snel slušalko z ušesa; poslušati glasbo s slušalkami / (telefonska) slušalka ima mikrofon in slušalko 2. del telefonskega aparata iz priprave za poslušanje in mikrofona: dvignila je slušalko; obesiti, položiti slušalko na vilice; govoriti v slušalko / (telefonska) slušalka ◊ med. (zdravniška) slušalka stetoskop ♪
  20.      slušálo  -a s (á) 1. priprava za poslušanje v obliki lijaka, ki okrepi zvok: zaradi naglušnosti poslušati s slušalom / položiti slušalo na vilice slušalko ♦ med. (zdravniško) slušalo stetoskop 2. zool. organ za sluh, zlasti pri žuželkah: zgradba slušala; slušalo in sestavljeno oko / bobničasto slušalo ♪
  21.      slušátelj  -a m (ȃ) 1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli: biti slušatelj; slušatelji prvega letnika; slušatelj prava; vpis slušateljev / izredni slušatelj ki sme delati izpite brez rednega obiskovanja predavanj; redni slušatelj 2. kdor posluša, navadno kot udeleženec različnih posvetovanj, seminarjev: po predavanju so slušatelji živahno razpravljali ♪
  22.      slušáteljica  -e ž (ȃ) ženska oblika od slušatelj: slušateljica tretjega letnika ♪
  23.      slušáteljstvo  -a s (ȃ) slušatelji: na tem oddelku je vedno veliko slušateljstva ♪
  24.      slúšati  -am nedov. (ú) star. poslušati: radi slušamo lepo petje / mati je tiho slušala njegove proseče besede / slušal je očetov nasvet / slušati starše, učitelje / slušaj, dečko, resno mislim ♪
  25.      splavúša  -e ž (ú) knjiž., slabš. ženska, ki nestrokovno dela splav(e): ker ni marala roditi, je šla k splavuši ♪

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA