Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (992-1.016)

992.      luščílnica  -e ž (ȋ) 1. obrat za luščenje semen: luščilnica riža / luščilnica za gozdno semenje 2. agr. luščilnik ♪
993.      luščílnik  -a m (ȋ) agr. stroj ali priprava za luščenje: dati, stresti riž v luščilnik / luščilnik deteljnega semena; luščilnik za koruzo robkalnik ♪
994.      luščína  -e ž (í) zunanji del stroka: spravljati zrna fižola, graha iz luščin / pospraviti, sežgati suhe fižolove luščine // ovoj semena, sadov, ki ni popolnoma zrasel z vsebino: luščine bučnega, sončničnega semena / orehova jedrca je zmlel, luščine pa vrgel v ogenj / jajčne luščine lupine ♪
995.      luščínast  -a -o prid. (í) ki ima luščino: luščinasto seme, zrno ♦ agr. luščinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj ♪
996.      luščínica  -e ž (í) manjšalnica od luščina: luščinice sončnic ♪
997.      luščíti  in lúščiti -im nedov. (ȋ ú) 1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru // odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / redko luščiti jajce lupiti 2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo // v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. zavest proletariata se je šele luščila iz splošne družbene miselnosti ∙ ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale 3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet ◊ les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu luščèč -éča -e: luščeče se stene lúščen -a -o: luščeni furnir; luščeni oves ♪
998.      lúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na luko: v daljavi se je že videl luški svetilnik; luške naprave / luške pristojbine / luški delavci ♦ navt. luški kapitan predstojnik luške kapitanije; luška kapitanija urad v luki, ki skrbi za varno plovbo in pristajanje ladij, vodi registre ladij; poslopje tega urada ♪
999.      lúšten  -tna -o prid. (ú ȗ) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila luštna; luštno dekle / imeti luštno postavo / kako luštno bluzo ima // prijeten, zabaven: s tako luštnim človekom se že dolgo nisem pogovarjal / razpoloženje je bilo luštno / biti lušten za družbo družaben, zabaven lúštno prisl.: tako luštno zna pogledati / v povedni rabi: pri vas je pa luštno; na izletu so se imeli luštno ♪
1000.      lúštkan  -a -o prid. (ȗ) pog., ekspr. čeden, ljubek: sosedova punčka je pa res luštkana / prav luštkane igračke prodajajo ♪
1001.      lúštrek  in lúštrk -a m (ȗ) vrtn. začimbna rastlina z bledo rumenimi cveti v kobulih, Levisticum officinale: dati v juho sesekljano korenino luštreka; zdravilna pijača iz luštreka ♪
1002.      mágirus  tudi magírus neskl. pril. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi magirus lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: uporabili so magirus lestev ♪
1003.      Mágirusov  tudi Magírusov -a -o prid. (ȃ; ȋ) teh., v zvezi Magirusova lestev velika, avtomatično raztegljiva lestev, navadno kot sestavni del gasilskega avtomobila: gasilci so uporabili Magirusovo lestev ♪
1004.      majúskula  -e ž (ȗ) 1. zgod. pisava, pri kateri so vse črke enako visoke: rokopis, pisan v majuskuli 2. knjiž. vélika črka: okrašene majuskule ♪
1005.      malodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: malodušen človek; ne bodimo malodušni; postati malodušen / malodušne misli; delati kaj z malodušnim srcem malodúšno prisl.: malodušno govoriti malodúšni -a -o sam.: govoril je tako odločno, da so se tudi najbolj malodušni nekoliko pomirili; v njegovem govorjenju je bilo nekaj malodušnega ♪
1006.      malodúšje  -a s (ȗ) stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje ♪
1007.      malodúšnež  -a m (ȗ) ekspr. malodušen človek: biti malodušnež; med branilci ni bilo niti enega malodušneža; vzdramiti malodušneže ♪
1008.      malodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost malodušnega človeka: boriti se proti malodušnosti tovarišev / po neuspehu se ga je lotila malodušnost; premagati malodušnost / iz malodušnosti je opustil študij ♪
1009.      malorúski  -a -o prid. (ȗ) star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe ♪
1010.      malorúščina  -e ž (ȗ) star. ukrajinščina ♪
1011.      mamelúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mameluke: mameluška konjenica / mameluška vdanost ♪
1012.      manuskrípt  -a m (ȋ) knjiž. rokopis: stari manuskripti / manuskript izročiti tiskarni ♪
1013.      mátuška  -e ž (ȃ) ljubk., v ruskem okolju mati, mamica: njegova matuška je vsa sključena od starosti / matuška Volga ♪
1014.      mèdčeljústnica  -e ž (ȅ-ȗ) anat. parna kost vretenčarjev med zgornjima čeljustnicama: zrasla medčeljustnica ♪
1015.      mèddrúštven  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki je, obstaja med društvi: meddruštveni stiki; plodno meddruštveno sodelovanje; meddruštveno tekmovanje ♪
1016.      médikus  -a m (ẹ̑) star. zdravnik: iti po medikusa; grajski medikus; sloviti medikus in filozof ♪

   867 892 917 942 967 992 1.017 1.042 1.067 1.092