Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (9.742-9.766)



  1.      pêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu pet: petek je peti dan v tednu; peti [5.] maj; hodi v peti razred; sedeti v peti vrsti; cesar Karel V. / pripelje se z vlakom ob peti (uri) 5h; 17h ∙ peta kolona pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese; ekspr. biti (za) peto kolo nepotreben, odveč; sam.: star. že v peto ga iščem petič; star. vseeno mi je, kaj mislijo o meni ljudje, ki mi niso ne v peto ne v šesto ki so mi popolnoma tuji, s katerimi nimam nobene zveze
  2.      petíca  -e ž (í) 1. pog. številka pet: prečrtati petico / petica vozi vsako uro tramvaj, avtobus številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobivati petice; v matematiki ima petico // nekdaj negativna ocena (v šoli): v spričevalu ni imel nobene petice 3. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za pet grošev: v dar je dobil dve petici / srebrna petica / šmarna petica z Marijino podobo na eni strani 4. igralna karta s petimi znaki: karova petica
  3.      petícija  -e ž (í) (višjim) organom oblasti namenjena pismena izjava za ureditev kake splošne zadeve; prošnja, zahteva: izročiti, predložiti peticijo; v peticiji se zahteva prepoved atomskih poskusov; peticija (poslana) na ministrstvo, vlado / peticijo je podpisalo več znanih osebnosti
  4.      pétinsédemdesetlétnica  -e [dǝm] ž (ẹ̑-ẹ́-ẹ̑) 1. petinsedemdeseta obletnica: petinsedemdesetletnica ustanovitve drtva / praznovali so očetovo petinsedemdesetletnico 2. petinsedemdeset let stara ženska: operirali so neko petinsedemdesetletnico
  5.      pétinštírideseti  -a -o štev. (ẹ̑-) ki v zapovrstju ustreza številu petinštirideset: zdaj je v petinštiridesetem letu / petinštiridesetega se je vrnil iz taborišča leta 1945
  6.      pétka  -e ž (ẹ̑) 1. pog. številka pet: napisati petko / peljati se s petko s tramvajem, avtobusom številka pet 2. pog. najvišja pozitivna ocena (v šoli); odlično: dobiti petko; v spričevalu ima same petke 3. igralna karta s petimi znaki: križeva petka
  7.      petlétka  -e ž (ẹ̑) petletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: druga petletka naj pospeši razvoj industrije; konec tretjega leta petletke
  8.      pétlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) peta obletnica: proslava petletnice ustanove
  9.      pétnajsti  in petnájsti -a -o štev. (ẹ̑; á) ki v zapovrstju ustreza številu petnajst: prišel bo petnajstega maja; petnajsto [15.] stoletje od 1400 do 1500
  10.      petórica  -e ž (ọ̑) skupina petih oseb: petorica športnikov je odpotovala na tekmovanje / znamenita petorica ruskih skladateljev // knjiž. skupina petih enot: analizirati petorico pesniških zbirk
  11.      pétrokémičen  -čna -o prid. (ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na petrokemijo: petrokemični proizvodi / petrokemična industrija, tovarna
  12.      pétrokemíja  -e ž (ẹ̑-) industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije // veda o tem: je inženir petrokemije
  13.      pétrokemíjski  tudi pétrokémijski -a -o prid. (ẹ̑-; ẹ̑-ẹ́) nanašajoč se na petrokemijo: petrokemijski proizvodi / petrokemijski kombinat; petrokemijska industrija
  14.      petróvka  -e ž (ọ̄) agr. drobna hrka zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke
  15.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus
  16.      pevovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: bil je pevovodja in režiser; tečaj za pevovodje
  17.      pevovódkinja  -e ž (ọ̑) ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor: zbor vodi znana pevovodkinja
  18.      pévski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko drtvo ♦ muz. pevski nastavek; pevska linija potek petja 2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila pévsko prisl.: pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje
  19.      pezdèc  -à in pèzdec -a [pǝzdǝc] m (ǝ̏ ; ǝ̄) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec 2. redko pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec
  20.      pezdírek  -rka m () zool. sladkovodna riba, ki odlaga ikre v školjke, Rhodeus amarus: grenko meso pezdirka
  21.      pfèj  tudi pféj medm. (; ẹ̑) izraža zoprnost, gnus: pfej, da si upa taka na cesto
  22.      pfùj  in pfúj medm. (; ) izraža zoprnost, gnus: kakšne grde besede, pfuj
  23.      píca  in pízza -e [pica] ž () gastr. jed iz krnega testa, namazana s paradižnikovo mezgo in potresena s sirom, gnjatjo, različnimi začimbami: jesti pico; peči pice
  24.      píčiti  -im dov.) 1. z zasaditvijo žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročiti bolečino ali ogroziti zdravje: čebela, kača piči; osa ga je pičila; odskočila je, kakor da bi jo gad pičil zelo hitro / mravlja ga je pičila 2. z zasaditvijo sesala v kožo povzročiti boleč, srbeč občutek: komar ga je pičil; od časa do časa ga je pičila kaka bolha 3. pog. zbosti: pičiti z buciko; pičiti se z iglo / bolničarka ga je pičila v prst / kaj te briga, kam grem, jo je pičil // prizadeti, užaliti: njegove besede so jo pičile / pičiti s pogledom ● ekspr. le kaj te je pičilo, da odhajaš kaj je vzrok; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; pog., ekspr. pka nese, kakor jo piči kakršne so okoliščine; pog., ekspr. če me bo pičilo, bom prišel če bom take volje, če se mi bo ljubilo; ekspr. le kaj ga je pičilo, da je take volje kaj neprijetnega ga je doletelo; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi píčen -a -o: pičeni del telesa; pičeno mesto ga je srbelo
  25.      pieta  in pietà [pietá] ž neskl. () um. kip ali podoba sedeče Kristusove matere z mrtvim sinom v naročju

   9.617 9.642 9.667 9.692 9.717 9.742 9.767 9.792 9.817 9.842  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA