Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
US (917-941)
- krístuš medm. (ȋ) pog. kristus: kristuš, kaj bo iz tega ♪
- krivoúst -a -o prid. (ȗ ū) ki ima kriva usta: krivousta ženska / krivoust obraz ♪
- krókus -a m (ọ̑) knjiž. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete; žafran: med travo je bilo vse polno krokusov; krokusi in teloh ♪
- krščenduš gl. kršenduš ♪
- kŕšendúš in kŕščendúš in kŕščen dúš medm. (r̄-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: kršenduš, kako me zebe ♪
- krúšen -šna -o prid. (ū) nanašajoč se na kruh: odrezal si je krušno rezino; krušna skorja in sredica / krušne drobtine / krušno testo / krušni nož; zakurila je v krušni peči / krušni oče očim; rednik, hranitelj; pog. (krušna) karta zlasti v vojnem času živilska nakaznica; krušna mati mačeha; rednica, hraniteljica / star.: živeli so v slabih krušnih razmerah materialnih; rešen je vseh krušnih skrbi // star. premožen, bogat: krušen kmet / leto je krušno ◊ agr. krušno žito žito za mletje; bot. krušna plesen plesen, ki tvori
zelenkasto sive prevleke na organskih snoveh, Penicillium crustaceum ♪
- krušíti in krúšiti -im, in krúšiti -im nedov. (ȋ ú; ú ū) povzročati, da odpadajo majhni, drobni deli s površja kake stvari: začel je lomiti ključavnico in krušiti desko; ne kruši stene krušíti se in krúšiti se, in krúšiti se zaradi delovanja zunanjih sil izgubljati s površja majhne, drobne kose: omet se kruši; kamenje se je začelo krušiti / lonec se že kruši ♪
- krušljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) kruši: stari krušljivi zidovi / krušljiva skala ♪
- krušljívost -i ž (í) lastnost, značilnost krušljivega: krušljivost stene ♪
- krúšna -e ž (ū) nar. koroško (krušno) žito: krušno so hranili za poletne mesece ● nar. prekmursko iti na krušno postati preužitkar ♪
- krúšnica -e ž (ȗ) 1. krpa za pokrivanje, zavijanje (krušnega) testa, kruha: krušnico je posula z moko; zaviti kruh v belo krušnico 2. podolgovata posoda za testo, pletena iz slame: dati kruh v krušnico 3. etn. miza s koritom za mesenje: nasuti moko v krušnico ♪
- krúšnik -a m (ȗ) 1. krušnjak: v krušniku je imel hrane za tri dni 2. nar. vzhodno preužitkar: trdo življenje krušnika ♪
- krušnják in krúšnjak -a m (á; ȗ) torba, navadno za čez ramo, v kateri se nosi hrana: segel je v krušnjak po malico; krušnjak in vetrovka ♪
- kúbus tudi kúb -a m (ȗ) knjiž. kocka: izračunati prostornino kubusa / stavba je bila podobna velikanskemu kubusu ♪
- kumulonímbus -a m, mn. kumulonímbi tudi kumulonímbusi (ȋ) meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak ♪
- kúmulus -a m, mn. kúmuli tudi kúmulusi (ȗ) meteor. posamezen kopast oblak ♪
- kustódinja -e ž (ọ̑) muzejska uslužbenka z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: izkopavanje je vodila kustodinja ♪
- kústos -a m (ȗ) muzejski uslužbenec z visoko izobrazbo, ki zbira, vzdržuje in proučuje muzejske predmete: razstavo je pripravil kustos / biti imenovan za kustosa / galerijski, muzejski kustos ♪
- kústosinja -e ž (ȗ) ženska oblika od kustos: razstavo je pripravila kustosinja ♪
- kùš medm. (ȕ) 1. klic psu lezi, miruj: kuš, tukaj ostani 2. nizko, klic človeku bodi tiho, molči: kuš, babe ♪
- kúščar -ja m (ū) 1. plazilec s štirimi kratkimi nogami in dolgim repom: izumrli kuščarji; anatomija kuščarjev; razvaline so zdaj prebivališče kač in kuščarjev ♦ zool. kuščarji luskarji, ki imajo navadno razvite noge, Sauria // nar. zelenec: na skali je zagledal (zelenega) kuščarja; od jeze je zelen kot kuščar 2. nar. priprava za prižiganje možnarjev: V malem ognju se je grel kuščar, a po robu je čepelo nad trideset nabitih možnarjev (Prežihov) ♪
- kúščarica -e ž (ū) star. kuščar: v skalovju je veliko kuščaric ◊ zool. kraška kuščarica kuščar, ki živi na krasu, Lacerta melisellensis; siva kuščarica martinček; živorodna kuščarica ki koti žive mladiče, Lacerta vivipara ♪
- kušét -a tudi kušé -ja m (ẹ̑) žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; neskl. pril.: kušet vagon ♪
- kuševáti -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. poljubljati: kuševal ji je roko ♪
- kúšniti -em dov. (ú ȗ) nižje pog. poljubiti: kušnil jo je na lice ♪
792 817 842 867 892 917 942 967 992 1.017