Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (851-875)



  1.      Jézus  -a m (ẹ̑) rel. 1. Kristus: v stiski je klical Jezusa 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, navdenje: Jezus, kako je lepo; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega; Jezus (Kristus), že gredo; Jezus (Marija), gorí c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati
  2.      jézus  medm. (ẹ̑) izraža a) začudenje, navdenje: jezus, kako je lepo; jezus, ali je to mogoče b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega; jezus, že gredo c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati
  3.      jézusna  in jèzusna medm. (ẹ̑; ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril
  4.      jézusovec  -vca m (ẹ̑) knjiž. jezuit: red jezusovcev
  5.      jús  -a m () veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
  6.      JUS  [jús] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, JUS JUS-a () kratica jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS; neskl. pril.: konfekcija po JUS standardih
  7.      júsar  -ja m () nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem
  8.      júsarski  -a -o prid. () nanašajoč se na jusarje: jusarsko zemljišče
  9.      justíca  -e ž () knjiž. sodstvo, pravosodje: obnoviti justico / satira na skorumpiranost justice / pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico sodišče; biti praktikant pri justici / ekspr. krvava justica drhali
  10.      justiciár  -ja m (á) zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja
  11.      justíčen  -čna -o prid. () knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota
  12.      justificíranec  -nca m () knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance
  13.      justificírati  -am dov. in nedov. () knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali justificíran -a -o: justificirane osebe
  14.      justifikácija  -e ž (á) knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo; justifikacija organizatorjev odpora; opis justifikacije
  15.      justíranje  -a s () glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju
  16.      justírati  -am dov. in nedov. () teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati, uravnati: justirati kamero ◊ tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše
  17.      júšen  -šna -o prid. () nanašajoč se na juho: pomiti jni lonec / jni koncentrat; jna kocka; jna zelenjava ♦ gastr. jni vložek kar se že pripravljeno dá v juho; jna zakuha
  18.      júškniti  -em dov.) nar. zavriskati, zaukati: zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jknil
  19.      júšnik  -a m () posoda za serviranje juhe: jnik in pladnji z jedili
  20.      káktus  -a m () na suhih tleh rastoča rastlina z mesnatim steblom in listi, spremenjenimi navadno v trne: gojiti, zbirati kaktuse; jezdili so mimo visokih kaktusov; cveti kaktusov ♦ vrtn. božični kaktus
  21.      káktusov  -a -o () pridevnik od kaktus: kaktusov cvet; kaktusove bodice
  22.      kálus  -a m () med. tkivo, ki se razvije na zlomljenem delu kosti: vezivni kalus // agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjeni ploskvi stebla ali veje
  23.      kápus  -a m () 1. redko zelje: gojiti kapus 2. bot. (divja) rastlina, ki se goji v zvrsteh: zelje, koleraba, cvetača ipd., Brassica oleracea: veliki modrikasti listi kapusa / divji kapusvrtn. brstnati kapus brstični ohrovt; kodrasti kapus listnati ohrovt
  24.      kápusen  -sna -o prid. () zool., navadno v zvezi kapusna muha muhi podobna žuželka, ki uničuje zlasti kapusnice, Chortophila brassicae
  25.      kápusnica  -e ž () agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice; pomen kapusnic za zimsko prehrano; zelje, cvetača in druge kapusnice

   726 751 776 801 826 851 876 901 926 951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA