Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (8.201-8.225)


  1.      nèprebujèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prebujen, ni zbujen: vzela je še neprebujenega otroka s postelje / neprebujena narava / neprebujene človekove sile // knjiž. nezaveden, neosveščen: preprosti, neprebujeni ljudje so se nenadoma znašli pred veliko preizkušnjo; politično neprebujene množice / neprebujena narodna zavest ♪
  2.      nèprecenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: njegove zasluge so neprecenljive; neprecenljivo delo / naredil mu je neprecenljivo uslugo zelo veliko / zbrano gradivo je neprecenljivega pomena, neprecenljive vrednosti ♪
  3.      nèpredíren  -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne da predreti: nepredirna plast 2. skozi katerega se ne da priti: nepredirna gneča; nepredirno grmovje; pren., ekspr. zavil se je v neprediren molk // ekspr. skozi katerega se težko vidi: nepredirna megla, tema; pren. neprediren človek; njegov nepredirni obraz ni izražal čustev ● knjiž., redko nepredirna zasnova drame neprodorna, nedomiselna ♪
  4.      nèprekosljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da prekositi, preseči: neprekosljiv umetnik; v monologih je neprekosljiv // ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je neprekosljiv uspeh; neprekosljiva umetnost / neprekosljiva mojstrovina nèprekosljívo prisl.: neprekosljivo spreten ♪
  5.      nèpremestljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da, ne sme premestiti: takrat so bili nekateri uslužbenci nepremestljivi ♪
  6.      nèpremíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki je na stalno določenem mestu: nepremični predmeti, stroji; premična in nepremična stanovanjska oprema // ki se ne giblje, ne premika: nepremični del vrat ♦ lingv. nepremični naglas 2. ki se ne more premikati, hoditi: prenašati nepremične bolnike, ranjence // negiben: biti, ležati nepremičen; stal je nepremičen kot kip / njegov nepremični pogled mu je vzbujal strah 3. knjiž. nespremenljiv: nepremična usoda nèpremíčno prisl.: nepremično gledati, ležati, stati; nepremično pritrjen ♪
  7.      nèpremíčnost  -i ž (ȅ-ȋ) 1. lastnost, značilnost nepremičnega: nepremičnost stvari / knjiž. nepremičnost usode nespremenljivost 2. knjiž., ekspr. nedejavnost: dreveneti v mrtvi nepremičnosti; toga nepremičnost ♪
  8.      nèpremočljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da premočiti: jopič iz nepremočljivega blaga; nepremočljivo usnje / nepremočljivi plašč; nepremočljivi škornji ♪
  9.      nèpremostljívost  -i ž (ȅ-í) nav. ekspr. lastnost, značilnost nepremostljivega: zavedali so se nepremostljivosti ovir / skušal je izgladiti nepremostljivost njunih nasprotij ♪
  10.      nèprenosljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da prenesti, prenašati: neprenosljiv aparat / ta dopust je neprenosljiv / neprenosljiv hrup ♪
  11.      nèpreplačljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) nav. ekspr. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost: nepreplačljiva usluga / nepreplačljiv delavec je ♪
  12.      nèpretŕganost  -i ž (ȅ-ȓ) lastnost, značilnost nepretrganega: nepretrganost izdajanja zbirke je pomagala do uspeha; nepretrganost naselitve, umetniškega razvoja ♪
  13.      nèprevérjen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni preverjen: nepreverjena poročila; publ. po še nepreverjenih podatkih je bilo precej smrtnih žrtev / uvajati nepreverjene metode nepreizkušene ♪
  14.      nèprevódnik  -a m (ȅ-ọ̑) elektr. snov, ki ne dopušča prehajanja električnega toka: ogljikov dioksid je neprevodnik ♪
  15.      nèpričakovánost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nepričakovanega: ta beseda izraža nepričakovanost; napad je uspel zaradi nepričakovanosti; nepričakovanost razpleta / v povesti je vse preprosto, brez nepričakovanosti ♪
  16.      nèprídoven  -vna -o prid. (ȅ-í) star. malo vreden, nekoristen: končajva to nepridovno govorjenje / nepridovna novica slaba, neprijetna / pusti pri miru te nepridovne ljudi malovredne, ničvredne ♪
  17.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  18.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega ♪
  19.      nèprikúpen  -pna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka prikupnosti: pust, neprikupen človek / dekle neprikupne zunanjosti ♪
  20.      nèpriljúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki mu manjka priljudnosti: nepriljuden človek; bila je zelo nepriljudna do njega, z njim / nepriljuden značaj / temna, nepriljudna kuhinja neprijetna, pusta ♪
  21.      nèprisôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) nenavzoč: govoriti o neprisotnih kolegih ∙ neprisoten pogled duševno odsoten ♪
  22.      nèprístnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepristnega: nepristnost dokumentov / nepristnost čustvovanja; njegovo pripovedovanje je vzbujalo sum nepristnosti ♪
  23.      nèprivláčnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti ♪
  24.      nèprizadét  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni prizadet: ob materini smrti je bil videti neprizadet; predavatelj je bil ob mrmranju poslušalcev neprizadet ni bil vznemirjen / neprizadet opazovalec bi stvar drugače presojal opazovalec, ki se ga stvar ne tiče / pri branju njegovih pesmi je ostal hladen, neprizadet / do problema kaže neprizadet odnos / pri potresu je bilo neprizadetih samo nekaj hiš nepoškodovanih; prebivalce so oskrbovali s hrano pri bombardiranju neprizadeti sosedje neoškodovani nèprizadéto prisl.: govoril je mirno, neprizadeto; neprizadeto opazovati ♪
  25.      nèproduktíven  -vna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni produktiven: dejal je, da je umsko delo neproduktivna dejavnost / neproduktivna zemljišča ki niso primerna, porabna za obdelovanje / gospodarsko produktivni in neproduktivni poklici nedonosni; tako gospodarjenje je neproduktivno; ekspr. pri delu je neproduktiven malo naredi ♦ ekon. neproduktivno delo delo, ki ne ustvarja materialnih dobrin; delo, ki ne ustvarja presežne vrednosti ♪

   8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA