Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (742-766)



  1.      hrustljàv  -áva -o prid. ( á) ki daje pri drobljenju z zobmi kratke, malo slišne, odsekane glasove: hrustljave žemlje / sneg je bil hrustljav in trd
  2.      hrustljív  -a -o prid. ( í) hrustljav: hrustljiv kruh
  3.      hrústniti  -em dov.) 1. dati kratek, odsekan glas pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi: pri vsakem grižljaju je presta hrustnila; jabolko hrustne 2. dati hrustanju podoben glas: oreh je hrustnil pod čevljem; brezoseb. stisnil ga je, da je kar hrustnilo ● ekspr. odlomil si je kos hlebca in hrustnil vanj ugriznil
  4.      hrúšč  -a m () nav. ekspr. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: hrč narašča; delati hrč; drevo se je z velikim hrčem podrlo; peklenski, strahovit hrč / orkester je zagnal svoj hrč in trč ∙ ekspr. zaradi dogodka so zagnali velik hrč in trč zelo so se razburili
  5.      hrčánje  -a s () glagolnik od hrčati: hrčanje viharja
  6.      hrčáti  -ím nedov. (á í) ekspr. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: nevihta hrči / ranjeni medved je hrčal po gozdu
  7.      hrúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hrko: hrev les; hrevo drevje / hrevi krhlji / hrev sok; hreva voda ♦ agr. hrev škrlup škrlup, ki se kaže na listih kot črno zelenkaste pege, na sadovih pa kot temne kraste; hreva pršica pršica, ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hrevih sadik
  8.      hrúševec  -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrk: kuhati hrevec; sod hrevca
  9.      hrevína  in hrúševina -e ž (í; ú) hrev les: miza iz hrevine
  10.      hrúševje  -a s (ú) redko hrevo drevje: sneg je polomil mlado hrevje
  11.      hrúševka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hrke: piti hrevko; hrevka iz tepk ◊ bot. užitna lističasta rdeče rjava goba z belim mlečkom; mlečna pečenica
  12.      hrúšica  -e ž () hrkica: otresti hrico; drobna hrica ◊ bot. šmarna hrica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis; vrtn. hrica rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari
  13.      hrúška  -e ž () 1. sadno drevo ali njegov pečkati sad stožčaste oblike: hrke so zrele; hrke padajo z drevesa; na vrtu rastejo hrke in jablane; obirati hrke; pojesti, utrgati hrko; posekati staro hrko; sočna hrka; suhe hrke / divja hrka drobnica; hrka moštarica 2. kar je po obliki podobno temu sadu: gumijasta hrka za izpihavanje / hrka toplomera / žarg. partizana sta se dobro oborožila tudi s hrkami z ročnimi bombami / ekspr. električna hrka žarnica / nar. medvedove hrke plod gloga 3. mn., nar. koroško krompir: kopati hrke ● pog., ekspr. vem, po čem so hrke vem, kakšna je stvar v resnici; pog., ekspr. tega mi ne pravi, saj nisem s hrke padel saj nisem tako neizken, naiven; star. otrok je pri hiši, kot bi hrko otresel zelo veliko; pog. zna več kot hrke peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikajzgod. davilna hrka srednjeveška mučilna priprava, ki se da obsojencu v usta, da mu ovira dihanje
  14.      hrúškast  -a -o prid. () podoben hrki: hrkast plod; hrkasta glava; hrkasta žarnica / steklenica hrkaste oblike / hrkasto stikalo ◊ zool. hrkasta rebrača morska žival s prozornim, zdrizastim telesom in dvema lovkama, Hormiphora plumosa
  15.      hrúškica  -e ž () manjšalnica od hrka: drobna hrkica
  16.      hrúškov  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hrko: hrkov les; hrkovo drevo / hrkova palica / hrkova voda / hrkov liker
  17.      hrúškovec  -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrk: pili so hrkovec; postregli so z domačim hrkovcem; kozarec sladkega hrkovca
  18.      hrúškovica  -e ž (ú) redko hrevka, hrkovka: piti hrkovico
  19.      hrkovína  in hrúškovina -e ž (í; ú) hrkov les: omara iz hrkovine
  20.      hrúškovka  -e ž (ú) voda, v kateri so se kuhale (suhe) hrke: piti hrkovko
  21.      hrúškovnica  -e ž (ú) nar. hrevec, hrkovec: Pri teh hišah so ljudje potnikom, kakršni smo bili mi, postregli z jabolčnico ali s hrkovnico (M. Kranjec)
  22.      hubêrtus  -a m () 1. tekst. nepremočljiva volnena tkanina, tkana v platneni vezavi: lovski površnik iz hubertusa 2. lahek plašč iz te tkanine: nosil je star, oguljen hubertus; neskl. pril.: hubertus plašč; hubertus tkanina
  23.      hudomúšen  -šna -o prid.) 1. dobrodno šaljiv in nagajiv obenem: hudomen človek; hudomna ženska / hudomen obraz; hudomne oči / hudomen pogled; hudomna beseda, namera 2. zastar. čemeren, siten: ne bodi vendar tako hudomen hudomúšno prisl.: hudomno se nasmehniti, pomežikniti
  24.      hudomúšnež  -a m () hudomen človek: drčina hudomnežev / ta je hudomnež že po naravi
  25.      hudomúšnica  -e ž () 1. hudomna ženska: nekatere hudomnice so mu začele nagajati 2. ekspr. hudomna misel: njegovo govorjenje je polno hudomnic in domislic

   617 642 667 692 717 742 767 792 817 842  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA