Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (7.042-7.066)



  1.      medicínec  -nca m () 1. pog. slatelj medicinske fakultete: medicinec prvega letnika 2. knjiž., redko zdravnik: znan naravoslovec in medicinec
  2.      medicínka  -e ž () 1. pog. slateljica medicinske fakultete: medicinka prvega letnika 2. šport. velika težka usnjena žoga: tekmovanje v metu medicinke; vaje z medicinko
  3.      medicínski  -a -o prid. () nanašajoč se na a) medicino: medicinska knjiga, razprava / medicinski študij; medicinska terminologija / medicinska fakulteta; ustanavljati medicinske šole / medicinska kemija / medicinski instrumenti b) zdravstvene delavce: medicinski tehnik; (višja) medicinska sestra / prirediti medicinski ples ◊ zool. medicinska pijavka pijavka, ki ima hitinaste čeljusti z drobno nazobčanim robom, Hirudo medicinalis medicínsko prisl.: biti medicinsko izobražen
  4.      medíčarica  -e ž () izdelovalka in prodajalka peciva, zlasti medenega: stojnice medičaric ♦ nav. mn., zool. mravlja, ki dela v želodčku zalogo sladke tekočine za sne dni
  5.      médij  -a m (ẹ́) 1. kdor je, bo hipnotiziran: izbrati medija iz občinstva; uspavati medija // v okultizmu kdor je v transu primeren za posredovanje med resničnostjo in svetom duhov: medij v transu / biti dober medij 2. knjiž. snov, sredstvo, zlasti kot nosilec fizikalnih ali kemičnih procesov: zrak je medij za zvočne valove; ladja se giblje hkrati v dveh medijih: v vodi in v zraku; kemična reakcija v alkoholnem mediju; trenje v tekočem mediju / medij zelo hitro odteka iz reakcijskega motorja 3. knjiž. sredstvo, pripomoček: televizija je važen medij za informiranje ljudi; dramatika je njegov glavni izpovedni medij; propagandni medij; medij sporazumevanja teh ljudi je angleščina / publ. množični mediji časopisje, radio, televizija / z oslabljenim pomenom izražati čustva z medijem poezije / poglavitni medij pripovedi v romanu je nevrotičen mladostnik posredovaleclingv. glagolski način s povračanjem dejanja na nosilca dejanja
  6.      medikamentózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpčaj izpčaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil
  7.      mediteránec  -nca m () kdor živi v deželah ob Sredozemskem morju ali je doma iz njih: v skupini je bilo nekaj severnjakov in mediterancev / po svojem čustvenem svetu je mediteranec
  8.      medíti  -ím nedov. ( í) 1. povzročati, da postane kaj medno, mehko: mediti sadje; jabolka so dali medit; te hrke se hitro medijo; pren., ekspr. prosila ga je in medila, a ni se dal pregovoriti ♦ agr. mediti lan goditi 2. izločati snov, iz katere delajo čebele med: ajda, akacija, cvetje medi; hoja medi; dobro, slabo mediti medèč -éča -e: medeča rastlina
  9.      mèdkrajéven  -vna -o prid. (-ẹ̄) ki je, poteka med kraji: krajevni in medkrajevni promet / medkrajevni telefonski pogovori; medkrajevna telefonska centrala, zveza // ki povezuje več krajev: medkrajevni avtobusi ♦ ptt bližinski medkrajevni telefonski promet promet med kraji na ožjem področju; medkrajevno telefonsko in telegrafsko omrežje omrežje, v katerem se vzpostavljajo telefonske in telegrafske zveze med posameznimi kraji mèdkrajévno prisl.: klicati koga medkrajevno; sam.: pog. ta telefonistka dela na medkrajevni v medkrajevni telefonski centrali
  10.      medléti  -ím [med in mǝd] nedov., tudi medlì (ẹ́ í) knjiž. 1. izgubljati zavest: mati na grobu vzdihuje in medli; medlela je in ni mogla spregovoriti; medleti od bolečin 2. izgubljati moč, slabeti: bolnica je vedno bolj medlela; oče je počasi medlel in hiral / cvetlica, drevo medli hira / roke jim medlijo; pren. njegovo navdenje je medlelo in izginjalo 3. izgubljati močen sijaj, svetlobo: dan je že medlel; mesečina zjutraj medli; zarja medli; sonce je začelo zahajati in medleti; pren., ekspr. zvezda te igralke je že začela medleti // ekspr. slabo svetiti: redke svetilke na trgu so samo medlele 4. ekspr. biti malo slišen: nad dolino medli večerni zvon / krik medli v daljavi pojema 5. ekspr. biti, nahajati se v neaktivnem stanju: v prazni dvorani medli klavir; ladja že tri dni medli v pristanišču; dolgo je medlela gluha tihota / medleti v siromaštvu in nevednosti 6. ekspr., v zvezi s po zelo hrepeneti: doma žena medli po tebi / v daljnem svetu mi srce medli po njej ● knjiž., ekspr. oko mi medli od tvoje lepote zelo sem prevzet; knjiž., ekspr. najini srci medlita v sladki sreči zelo sva prevzeta od sreče medlèč -éča -e: krik v smrtni grozi medlečega človeka; medleče moči; medleča roka; medleča sveča; vsa medleča se je naslanjala nanj; prisl.: medleče vprašati
  11.      medmášen  -šna -o prid. () nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na čas med velikim in malim šmarnom: medmašne nedelje / že vnaprej se je bala košnje v vročih medmašnih dneh avgustovskihnar. smrdiš kot medmašni kozel zelo
  12.      mèdmésten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki je, poteka med mesti: uvesti medmestni avtobusni promet / medmestni telefonski pogovori medkrajevni; medmestna konferenca; medmestna košarkarska tekma tekma med reprezentancami dveh ali več mest // ki povezuje več mest: medmestni trolejbusi / medmestne avtobusne postaje
  13.      mêdmet  -éta mẹ́) lingv. nepregibna beseda, ki izraža devno stanje, spodbujanje k dejanju ali posnemanje zvokov, glasov: izraziti kaj z medmetom / pregibni medmeti
  14.      medôknica  in medóknica -e ž (; ọ̑) nav. mn. zastor med notranjim in zunanjim oknom: potegniti, spustiti medoknice; sonce je posvetilo skozi režo v lesenih medoknicah
  15.      medrésa  -e ž (ẹ̑) v muslimanskem okolju višja verska šola: pouk v medresi se je začel / sezidati medreso
  16.      mêdved  -éda mẹ́) 1. zver z gostim kožuhom in močnimi kratkimi nogami: medved brunda, lomasti, ekspr. hlača po gozdu; medved se je postavil na zadnje noge; ujeti medveda; medved v brlogu; lov na medvede; močen kakor medved; hodi kot medved / medved pleše; voditi medveda po svetu 2. igrača, ki predstavlja medveda: kamor gre, nese s seboj svojega medveda 3. ekspr. močen, okoren, navadno dobroden človek: zanimiv par sta, ona drobižek, on pa tak medved / ne bodi no tak medved ● ne prodajaj kože, dokler je medved še v brlogu ne razpolagaj s stvarjo, ki je še nimaš; pog. tristo (kosmatih) medvedov, kako si trmast izraža podkrepitev trditve; pog. tolkel sem kot tristo medvedov zelo, močnoastr. Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; Veliki medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega sedem najsvetlejših zvezd ima obliko voza; film. zlati medved priznanje za najboljši film zahodnoberlinskega festivala; pal. jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; zool. beli ali severni medved ki ima med prsti plavalno kožico in živi okrog Severnega Ledenega morja, Thalarctos maritimus; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; rjavi medved ki se hrani pretežno z rastlinsko hrano in ima rjav kožuh, Ursus arctos; sivi medved grizli
  17.      medvédar  -ja m (ẹ̑) 1. nekdaj kdor vodi po svetu dresiranega medveda in nastopa z njim: v vas je prišel popotni medvedar 2. lov. lovec na medvede: izken medvedar ◊ lov. pes, izučen za lov na medvede
  18.      medvédarica  -e ž (ẹ̑) lov. pka za lov na medvede
  19.      medvédek  -dka m (ẹ̑) 1. manjšalnica od medved: razposajen medvedek; medvedka in medvedki / otr. v živalski vrt greva gledat medvedke medvede 2. igrača, ki predstavlja medveda: za rojstni dan je otrok dobil medvedka; igrati se z medvedkom 3. nav. mn. najmlajši član taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo precej medvedkov in čebelic ◊ zool. medvedek vrečar medvedu podoben rastlinojedi avstralski sesalec, Phascolarctus cinereus
  20.      medvédji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodnoekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen
  21.      medvédjica  -e ž (ẹ̑) zool. morski sesalec, ki živi v Sredozemskem in Jadranskem morju, Monachus albiventer
  22.      medvédov  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje 3. nar., v zvezi medvedova hrka plod gloga: nabirati medvedove hrke ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen
  23.      medvôjen  -jna -o prid. (ō) nanašajoč se na čas med vojno: v novelah je obravnavana snov iz predvojne in medvojne dobe; pomanjkanje v medvojnih letih / medvojne naloge; medvojno in povojno družbeno dogajanje // nanašajoč se na čas med prvo in drugo svetovno vojno: raziskovati medvojno literarno ustvarjanje
  24.      mèdvretênčen  in mèdvreténčen -čna -o prid. (-; -ẹ̑) ki je med vretenci: medvretenčni prostor ♦ anat. medvretenčni diskus
  25.      mefísto  -a m () ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslaj vendar tega mefista

   6.917 6.942 6.967 6.992 7.017 7.042 7.067 7.092 7.117 7.142  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA