Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (6.951-6.975)



  1.      Maríja  -e ž () rel. 1. Kristusova mati: v stiski je klical Marijo // kip ali podoba, ki to predstavlja: lesene gotske Marije 2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a) začudenje, presenečenje: Marija, je to drago b) strah, vznemirjenje, obup: o Marija, kaj bo iz tega; Marija (pomagaj), v vodo je skočila
  2.      markácija  -e ž (á) barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije // znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno pčico
  3.      markacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na markacijo: markacijski odsek planinskega drtva / markacijske table
  4.      markacíst  -a m () alp. kdor dela, postavlja markacije: zborovanje markacistov vseh planinskih drtev
  5.      markánten  -tna -o prid., markántnejši () knjiž. 1. ki se po svojih značilnih lastnostih zelo razlikuje od povprečja; izrazit, opazen: markanten obraz; markantna gora; markantno poslopje / ustvariti markanten odrski lik; markantni značaji v literarnem delu; markantna osebnost / markantne poteze obraza 2. pomemben, značilen: markanten dogodek; markantno poglavje markántno prisl.: to je markantno izraženo; markantno opisana oseba
  6.      márker 1 -ja m (ā) šport. varnostna smka vez tovarne Marker: kupiti marker
  7.      márketing  -a m () publ. načrtovanje in usklajevanje investicij, proizvodnje, prodaje in propagande s potrebami in možnostmi tržišča: razvijati marketing; prednosti, problemi marketinga / vodja marketinga
  8.      marksízem-leninízem  marksízma-leninízma m (-) nauk Marxa in Engelsa, kot ga je razvil in konkretiziral Lenin v obdobju imperializma: razvijati marksizem-leninizem; ustvarjalna uporaba marksizma-leninizma
  9.      marmótica  -e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi esi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec
  10.      márnja  -e ž (á) nav. mn., ekspr., raba peša neresnična vest, izmišljotina: ne poslaj teh marenj; ne verjemi takšnim marnjam; babje, škodoželjne marnje; to so prazne marnje / poslati marnje pivcev vsebinsko prazno govorjenje // redko misel, muha: pozna vse njegove skrite marnje
  11.      marodêr  -ja m () nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar
  12.      marodêrstvo  -a s () nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo
  13.      marodírati  -am nedov. () nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral
  14.      marokén  -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga
  15.      maróko  -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko
  16.      mároltovec  -vca m () pog. član Akademske folklorne skupine France Marolt: nastopi, uspehi maroltovcev
  17.      maróški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Maročane ali Maroko: maroški kralj; maroška pristanišča ◊ usnj. maroško usnje tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano
  18.      marsála  -e ž () sladko vino iz na trti posenega grozdja s Sicilije: piti, pridelovati marsalo
  19.      màrsikàm  prisl. (-) izraža precejšnje število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: zahajal je marsikam, najrajši pa v gostilno
  20.      martínček  -čka m () majhen kčar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kčar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis
  21.      martínka 2 -e ž () nekdaj pka, ki se polni z enim nabojem
  22.      martírij  -a m (í) rel. mučeništvo: Kristusov, svetnikov martirij / martiriji na freskah; pren., knjiž. življenje mu je bilo težek martirij
  23.      mártra  -e ž () star. trpljenje, bolečina: je že tako, da je človek rojen za martro / njeno življenje je bilo živa martra ● star. božja ali bridka martra križ s podobo Kristusa
  24.      màrveč  in márveč vez. (; ) knjiž., v protivnem priredju ampak: ne delamo po ukazu, marveč po potrebi; ona ga ne sliši, marveč strmi v daljavo / sodelovanje ni samo koristno, marveč tudi nujno; reforma ni le naloga vodstva, marveč vsakega posameznika ∙ zastar. pustimo preteklost, marveč mislimo na sedanjost rajši
  25.      masakrírati  -am dov. in nedov. () knjiž. pomoriti, poklati: okupator je masakriral civilno prebivalstvo masakríran -a -o: podivjana sovražnikova tolpa je pčala za seboj masakrirane ljudi in požgane domačije

   6.826 6.851 6.876 6.901 6.926 6.951 6.976 7.001 7.026 7.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA