Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (692-716)


  1.      grúšč  -a m (ȗ) ostrorobi odkrušeni kosi kamnine: visoka pobočja je pokrival grušč; steza se vije po grušču; z gruščem nasuta cesta; dolomitni grušč ♪
  2.      grúščast  -a -o prid. (ȗ) gruščnat: šli so po gruščasti poti; gruščasta zemlja ♪
  3.      grúščen  -čna -o prid. (ȗ) gruščnat: gruščna zemlja / gruščna rastlina ki raste na grušču ♪
  4.      grúščevje  -a s (ȗ) redko grušč: sprožil se je plaz gruščevja ♪
  5.      grúščnat  -a -o prid. (ȗ) poln grušča: gruščnat svet; gruščnata pot; gruščnato pobočje; gruščnata tla / gruščnate plasti ki so iz grušča ♪
  6.      grúšec  -šca m (ȗ) droben grušč: pot je bila posuta z grušcem ♪
  7.      gúsar  -ja m (ȗ) nekdaj član posadke na ladji, ki napada in pleni tuje ladje: bitka z gusarji ♪
  8.      gusáriti  -im nedov. (á ȃ) nekdaj ukvarjati se z gusarstvom: prebivalci nekaterih obalnih področij so začeli gusariti ♪
  9.      gusárjenje  -a s (á) glagolnik od gusariti: dovolj mu je bilo gusarjenja ♪
  10.      gúsarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo ♪
  11.      gúsarstvo  -a s (ȗ) nekdaj pojavljanje gusarjev in njihova dejavnost: preganjati gusarstvo ♪
  12.      gúslar  -ja m (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev ♪
  13.      gúslarski  -a -o (ȗ) pridevnik od guslar: guslarske pesmi ♪
  14.      gúsle  -sel ž mn. (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami ♪
  15.      gústa  -e ž (ȗ) nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto ♪
  16.      gustírati  -am nedov. (ȋ) star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico gustírati se nižje pog. naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi ♪
  17.      hábitus  -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom; telesni in duševni habitus mladih; pren. habitus naše gledališke kulture ◊ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa ♪
  18.      hajdúški  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na hajduke ali hajduštvo: hajduška četa / hajduško življenje ♪
  19.      hajdúštvo  -a s (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo 2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva ♪
  20.      harúspeks  -a m (ȗ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz drobovja žrtvovanih živali napoveduje usodo: ob žrtveniku je stal haruspeks; haruspeksi in avgurji ♪
  21.      háusbál  -a [hau̯s-] m (ȃ-ȃ) nižje pog. privatna družabna prireditev za ožji krog povabljencev, navadno s plesom, domača zabava: udeležiti se hausbala; spoznala sta se na hausbalu ♪
  22.      hausse  [ós] ž neskl. (ọ̑) ekon. dviganje cen, tečajev na borzi ♪
  23.      hibískus  -a tudi -íska m (ȋ) bot. okrasni grm ali nizko drevo z velikimi rdečimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Hibiscus syriacus ♪
  24.      hídrobus  -a m (ȋ) večji motorni čoln za prevoz potnikov na krajše razdalje: zvezo čez kanal vzdržujejo s hidrobusom ♪
  25.      hílus  -a m (ȋ) anat. del organa, kjer vstopajo in izstopajo žile, živci: pljučni hilus; hilus ledvic, vranice ♪

   567 592 617 642 667 692 717 742 767 792  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA