Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (6.892-6.916)



  1.      málar  -ja m () žarg. slikar: znan malar ∙ pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus // nižje pog. pleskar, soboslikar: učiti se za malarja / malarje imamo, zato je pri hiši vse narobe
  2.      málce  prisl. (ā) ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: z malce prevelikim veseljem so poslali; je malce zmedena / samo malce se nasmehni / vratar je malce čudaka
  3.      máli  -ega m () nav. ekspr. majhen deček: ženska se je zavzela za malega, naj ga pustijo naprej / kot nagovor kaj bi rad, mali; iron., kot nagovor za manjšega, mlajšega moškega mali, priden bodi, da ne boš tepen // (majhen) sin: dati malega v varstvo sosedi; prišla sem pogledat vašega malega, je rekla teta; mati gre z malim k zdravniku / starši čakajo, da mali zaspijo otroci; prim. majhen, mali prid., mala
  4.      malík  -a m (í) 1. za pripadnike enoboštva, zlasti kristjane kip, podoba kot bog: častiti, moliti malike; zažigati kadilo pred malikom / ekspr. zavreči malike opustiti pogansko vero 2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar kdo zelo občuduje in želi posnemati: pesnik je postal njihov malik; biti malik zatiranih / narodni malik 3. ekspr. najvišji vzor, ideal: njihov malik je denar 4. star. škrat: nagajivi malik ● sedi, stoji kot malik negibno, togo
  5.      malikovánje  -a s () glagolnik od malikovati: malikovanju vdano ljudstvo; zapustiti malikovanje / malikovanje blaga, bogastva, moči
  6.      malinják  -a m (á) 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
  7.      malínov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na maline: malinov sok; malinova marmelada / malinov nasad / malinov okus malínovo prisl.: malinovo rdeč
  8.      malínovec  -vca m (í) osvežujoča pijača iz malinovega soka in vode ali sodavice: piti malinovec / malinovec s slatino // malinov sok: kupiti steklenico malinovca // umetno narejen sirup z malinovim okusom
  9.      málo  prisl. (á) 1. izraža majhno stopnjo: knjiga je malo pomembna; malo vredni predmeti; malo znani kraji / v družbi malo velja; malo mu je mar za red // ekspr., okrepljen izraža prav majhno stopnjo: za predpise se menijo bolj malo; o konjih je vedel bore malo; kako malo vam je za pravice; francosko razume malo ali nič / prav tako malo se spozna na glasbo kot jaz nič 2. izraža majhno količino ali mero a) s samostalnikom: do odhoda je (le) malo časa; v takem položaju imamo malo upanja na uspeh; v shrambi je le še malo živil; zemlja z malo dika; z malo besedami vse pove / ekspr.: časa ima malo malo; nekam malo nas je; denarja ima prav malo, zelo malo; elipt. lep dan je, da malo takih b) z glagolom: malo govoriti, misliti, pojesti; ne malo, veliko mi je pomagal // ekspr., navadno v zvezi z manjkati izraža, da je dejanje blizu uresničenja: malo je manjkalo, pa bi ga (bilo) povozilo; elipt. pri predavanju se zelo dolgočasijo, malo da ne zaspijo 3. ekspr., v zvezi s tisto, to izraža prav majhno količino: še tisto malo nam ne privoščijo; še to malo hrane bi nam vzeli? 4. evfem. izraža nezadostno stopnjo: take besede so malo premišljene / malo hvaležna naloga nehvaležna 5. ekspr., v nikalnih stavkih, v zvezi s še, niti, tudi izraža močno zanikanje: še malo mu ni podoben; to me niti malo ne zanima; tudi malo se ni zmenil zanjo 6. ekspr., v nikalnih stavkih izraža veliko mero, stopnjo: denarja ni bilo malo; to me ni malo razveselilo 7. ekspr., navadno nepoudarjen izraža nedoločeno omejitev povedanega: že malo črviv; pri delu je priden, le malo neroden je še; malo čudno se mi zdi; danes pridi malo prej; malo čez poldne / malo močnejši sem pa že od tebe / počakajte malo; malo bolj odpri oči / on je malo čudaka ● pog., ekspr. včasih sta si bila malo tako sta se imela nekoliko rada; pog., ekspr. to je malo veliko zame preveč; pog. en malo, star. eno malo mi že pomaga malo, nekoliko; ekspr. še malo, pa bomo doma kmalu; ekspr. kratko in malo (ne) grem izraža podkrepitev trditve ali zanikanja; ekspr. malo po malo sneži pomalo; ekspr. ne razumem ga ne malo ne dosti prav nič; preg. boljše malo kot nič; preg. dosti grmenja, malo dežja če je obljub, napovedi preveč, se navadno malokatera izpolni; prim. kratkomalo, majhen, mali, malodane, malopomemben, maloprej, manj, najmanj, nemalo, zamalo
  10.      malobrížen  -žna -o prid. () star. ki kaže malo zanimanja, ravnoden: pripovedovati malobrižnim ljudem; malobrižen do dela; malobrižen za življenje okrog sebe / hoditi z malobrižnim korakom malobrížno prisl.: malobrižno odgovoriti
  11.      malobrížnost  -i ž () star. lastnost, značilnost človeka, ki kaže malo zanimanja, ravnodnost: malobrižnost do vsega / bolezen se je ponovila zaradi bolnikove malobrižnosti; z malobrižnostjo povzročiti nesrečo z malomarnostjo
  12.      málokalíbrski  -a -o prid. (-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti najmanjši kaliber: malokalibrski top; malokalibrska pka; malokalibrsko orožje / prvenstvo v malokalibrskem streljanju v streljanju z malokalibrskim orožjem
  13.      málokàm  prisl. (á-) izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla
  14.      malokŕven  -vna -o prid.) 1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsitve: malokrven bolnik 2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče // knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna
  15.      malokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
  16.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnoden, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
  17.      malomeščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na malomeščane ali malomeščanstvo: malomeščanske družine; malomeščanske množice / malomeščanski filister; zdel se mu je preveč malomeščanski / malomeščanski okus; malomeščanska miselnost
  18.      málonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zgod. nanašajoč se na politično gibanje za združitev Nemcev brez Nemcev v Avstro-Ogrski: malonemški načrt združenja nemških držav okoli Prusije / malonemška stranka
  19.      maloprídnost  -i ž (í) 1. ekspr. lastnost, značilnost malopridnega, ničvrednega človeka: njegova malopridnost ni poznala meje / ti fantje so cvet malopridnosti; imeli so ga za zgled malopridnosti 2. star. ničvredno, malovredno dejanje: naredil sem malopridnost; poskal je, da se malopridnost ne bi razvedela 3. ekspr., redko ničvreden, malovreden človek: tej malopridnosti se vse posreči prej kot drugim ljudem / kot nagovor le pazi se, ti malopridnost ti taka
  20.      malosŕčen  -čna -o prid. () star. maloden, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj
  21.      malosŕčnost  -i ž () star. malodnost, neodločnost: obšla ga je silna malosrčnost; trpljenje in nadloge so ga pahnile v malosrčnost / literaturo je prevzela neka apatična malosrčnost
  22.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
  23.      maloúpnost  -i ž (ū) star. malodje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost
  24.      mamán  in mamá ž neskl. () star., v meščanskem okolju mama, mati: hči je podobna svoji maman; dobrodna maman
  25.      mamíti  in mámiti -im, in mámiti -im nedov. ( á; á ) 1. povzročati prehajanje v stanje čutnega in devnega ugodja: vonj cvetlic jo mami; njena bližina ga je mamila; že misel na to me je mamila; vino jih je že nekoliko mamilo / ekspr. sleherni sen nas le kratko mami 2. knjiž. privlačevati, vabiti: mamil ga je nedosežen cilj; razstavljene dobrote so jih mamile; ne mami ga zlato / razkošje in bogastvo ga je mamilo s kmetov v mesto mamèč -éča -e: mameči poljubi; šepetal je mameče besede; mameča utrujenost; mameče klicanje vil in siren

   6.767 6.792 6.817 6.842 6.867 6.892 6.917 6.942 6.967 6.992  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA