Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (667-691)


  1.      glúšec  -šca m (ȗ) gluh človek: pozabil je, da govori glušcu; slepci in glušci // ekspr. kdor česa noče slišati, razumeti: vse življenje je govoril glušcem / kot psovka ali ne slišite, glušci ◊ bot. njivski plevel, podoben ovsu, Avena fatua ♪
  2.      glušênje  -a s (é) glagolnik od glušiti ali glušeti: skrbi jo njegovo naglo glušenje; glušenje ropota ♪
  3.      glušéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati gluh: na starost je začel glušeti ♪
  4.      glušílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) teh. glušnik: zaradi močnih pokov so imeli na ušesih glušilce; montirati glušilec na motorno kolo ♪
  5.      glušílen  -lna -o prid. (ȋ) ki gluši, duši: glušilna naprava ♪
  6.      glušíti  -ím nedov. (ȋ í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje strojev / bobnenje slapa mu je glušilo ušesa glušèč -éča -e: glušeč hrup strojev; glušeče lajanje in cviljenje ♪
  7.      glušljív  -a -o prid. (ȋ í) redko glušeč, oglušujoč: glušljiv hrup ♪
  8.      glušník  tudi glúšnik -a m (í; ȗ) teh. priprava za glušenje, dušenje zvoka: pri avtomobilu je pregorel glušnik; nabaviti glušnike za delavce pri vibratorjih ♪
  9.      gnús  -a m (ȗ) občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega: ob pogledu na rano ga je obšel gnus; stresla se je od gnusa; z gnusom pripoveduje; gnus do mrčesa ♪
  10.      gnúsa  -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus ♪
  11.      gnúsen  -sna -o prid., gnúsnejši (ú ū) ki vzbuja gnus: gnusna golazen / ekspr. gnusen je bil videti / gnusna beseda; gnusno dejanje ♪
  12.      gnúsiti se  -im se nedov. (ú ȗ) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo ♪
  13.      gnúsnica  -e ž (ȗ) ekspr. ženska, ki vzbuja gnus: takšna gnusnica mi ne bo rezala kruha ♪
  14.      gnúsnik  -a m (ȗ) ekspr. človek, ki vzbuja gnus: s takim gnusnikom ni hotel imeti stikov ♪
  15.      gnúsnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost gnusnega: gnusnost zločina // ekspr. kar vzbuja gnus: teh gnusnosti ni mogel gledati ♪
  16.      gnusôba  -e ž (ó) ekspr. kar vzbuja gnus: take gnusobe ni mogel jesti / le kako se more družiti s tako gnusobo / najrazličnejše gnusobe so se dogajale / gnusoba lenega življenja gnusnost ♪
  17.      gnusôben  -bna -o prid. (ó ō) ekspr. gnusen: gnusobne stenice / gnusoben vonj ♪
  18.      gnusôta  -e ž (ó) star. gnusoba: take gnusote še ni videl ♪
  19.      gorjúša  -e ž (ú) bot., v zvezi morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima ♪
  20.      gorjúšica  -e ž (ú) bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica: seme bele gorjušice ♪
  21.      gorjúški  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Gorjuše: gorjuška pipa / gorjuška čedra ♪
  22.      grebenúša  -e ž (ú) bot. manjša rastlina z raznobarvnimi cveti v grozdih, Polygala ♪
  23.      grmúša  -e ž (ú) zool. manjša ptica selivka z žvepleno rumenim trebuhom; vrtnik: grmuše in golobi ♪
  24.      grmúšelj  -šlja m (ú) redko grmiček, šop: košat grmušelj / krompirjev grmušelj ♪
  25.      grústiti se  -im se nedov. (ú ȗ) redko gnusiti se, studiti se: jed se mi grusti ♪

   542 567 592 617 642 667 692 717 742 767  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA