Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (6.542-6.566)


  1.      laméla  -e ž (ẹ̑) tanka, navadno podolgovata ploščica: tovarna izdeluje kovinske trakove, lamele, debelo pločevino; lamela ploščate baterije; lamele žaluzij ◊ anat. lamela tanka plast kostnega tkiva okrog kostnega kanalčka, platica; bot. središčna lamela prvotni, zunanji del celične membrane; elektr. (komutatorska) lamela; les. lamela parketna deščica, debela 6 do 10 mm; tekst. lamela tanka, podolgovata ploščica iz pločevine, nataknjena na osnovni niti, da ustavi tkalski stroj, če se nit pretrga ♪
  2.      lán  -ú in -a m (ȃ) kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme: lan že cvete; sejati lan; puliti lan; delati olje iz lanu; snop lanu; vlakna iz lanu; modre oči kakor lan kakor cveti lanu / sušiti, treti lan / ozimni lan // predivo iz te rastline: presti lan; ima lase kot lan zelo svetle // pog. lanena tkanina, platno: lan se dobro nosi, pere; beliti lan ◊ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum; lepki lan rastlina s suličastimi listi, lepljivim steblom in rožnatimi cveti v socvetjih, Linum viscosum; tekst. novozelandski lan kulturna rastlina, katere listna vlakna se uporabljajo za vrvarske izdelke ♪
  3.      lándavec  -vca m (ȃ) redko landaver: landavec se je ustavil pred gostiščem ♪
  4.      láni  prisl. (á) v letu, ki je bilo pred sedanjim: izvoz je letos večji kot lani / zidati je začel lani avgusta; zakon velja že od oktobra lani / to žito je še od lani lansko ♪
  5.      laníščnica  in laníšnica -e ž (ȋ) nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu ♪
  6.      lansêr  -ja m (ȇ) uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja ♪
  7.      lansírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. potisniti in usmeriti s startne naprave proti cilju; izstreliti: lansirati raketo, torpedo / lansirati vesoljsko ladjo, umetni satelit 2. publ. dati na tržišče nov proizvodni in trgovski predmet, navadno z veliko reklamo: lansirati nove modele čevljev; lansirati dirkalno vozilo; lansirati v serijah; pren. lansirati lažne vesti 3. publ. omogočiti komu hitro napredovanje, uspeh: lansirati igralca / ta film jo je lansiral med filmske zvezde lansíran -a -o: lansirana raketa ♪
  8.      lánski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na leto, ki je bilo pred sedanjim: lanski december; lanska pomlad je bila hladna; lansko leto lansko leto je bilo zanj srečno; prva polovica lanskega leta; delo društva v lanskem letu / lanski prvak v orodni telovadbi; posledice lanskih poplav; lanska proizvodnja; zame se briga, zanima kakor za lanski sneg nič / lanski letnik revije; to je še lansko vino / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni; umrl je lansko leto, lanskega leta lani ♪
  9.      lápa  -e ž (á) nav. mn. (viseča) živalska ustnica: pasje, volčje lape ♪
  10.      lapidáren  -rna -o prid. (ȃ) ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat: lapidarni stavki; njegova poezija je lapidarna / lapidaren slog / lapidarna plastika ◊ arheol. lapidarni napis napis, vklesan v kamen lapidárno prisl.: lapidarno obnoviti diskusijo ♪
  11.      laringofón  -a m (ọ̑) teh. mikrofon, ki se pritrdi ob grlo, da spreminja njegove tresljaje pri govorjenju v ustrezne električne napetosti, grlni mikrofon ♪
  12.      larpurlartízem  -zma m (ȋ) nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena: larpurlartizem v 19. stoletju // umetniško ustvarjanje, ki izhaja iz tega nazora: pisatelj se je odrekel larpurlartizmu, ki ga je dotlej gojil; zaiti v larpurlartizem; pren., ekspr. organizacijski larpurlartizem ♪
  13.      lás  -ú in -a m, mn. lasjé, tož., v prislovni predložni zvezi tudi láse (ȃ) 1. nitast izrastek na človeški glavi: las izpade, osivi, raste; izpuliti si siv las; potisniti si lase s čela; pramen, šop las; tanek kot las; žal mi je, kolikor imam las na glavi zelo / umetni in naravni lasje / odstraniti lase z obleke; pomesti lase // mn. celota teh izrastkov: lasje mu hitro rastejo, se mu redčijo, sivijo; barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase; dobro prečesati lase; beliti lase z dvokisom jim odvzemati naravni pigment; seči z roko v lase; vleči koga za lase; ima bujne, goste, kodraste, razmršene lase; ljudje s črnimi, rdečimi lasmi; ekspr. srebrni, zlati lasje; mastni, suhi lasje; mehki, trdi lasje; ekspr. svileni, ščetinasti lasje; dekle svetlih las, s svetlimi lasmi / dobiti sive lase osiveti; pog. izgubiti lase postati plešast; pustiti si rasti lase ne striči si jih / stopila je pred ogledalo in si popravila lase frizuro, pričesko; ima na kratko ostrižene lase; nosi nazaj počesane lase frizuro, pri kateri so lasje usmerjeni od čela proti tilniku; ima na stran počesane lase frizuro, pri kateri je večji del las usmerjen na eno stran glave / krtača, lak za lase; sušilnik za lase električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las // star. dlaka, kocina: izpuliti si las iz brade, brk 2. tekst. ščetkasta površina tkanin ali pletenin: dolg, gost las; las flanele, pliša, žameta; las preproge 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na las izraža odsotnost omejitve glede enakosti: njune izpovedi se na las ujemajo; na las sta si podobna; ali je res tako? Na las tako 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za las izraža a) zelo majhno stopnjo: njegova naloga je za las boljša / niti za las ne bom popustil prav nič / za las je manjkalo, pa bi (bil) umrl b) težavnost uresničitve: za las smo ušli nesreči / za las je šlo, je zastokal, ko je bil kamion mimo bili smo v zelo veliki nevarnosti, da bi se zadeli ● šalj. sinoči je toliko pil, da ga danes lasje bolijo se zelo slabo počuti, ima mačka; ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; lasje so mi vstajali, pog. so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. nihče mu ne bo skrivil lasu mu ne bo storil nič hudega; ekspr. kar lase si je pulila, ko je to izvedela zelo je bila žalostna, obupana; ekspr. zardeti do las po vsem obrazu, zelo; iti z roko skozi lase potegniti z razkrečenimi prsti roke po lasišču, laseh; šalj. pijača mu že gre, leze v lase opijanja se, postaja pijan; ekspr. skočiti si v lase spreti se; stepsti se; ekspr. ti dokazi so za lase privlečeni neprepričljivi, neprimerni; za lase privlečena primera neustrezna, nerodna; ekspr. nihče te ne bo za lase vlekel tja te spravljal proti tvoji volji, zelo silil; ekspr. njegovo življenje visi na lasu je zelo ogroženo; je zelo bolan; v laseh ekspr. otroci so si hitro v laseh se sprejo; se stepejo; ekspr. ali sta si s sosedom v laseh v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. ta plemena so si večno v laseh se bojujejo; sivi lasje ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. otroci mu delajo sive lase mu povzročajo velike skrbi; ekspr. takrat boš ti imel že sive lase boš star; ekspr. dolgi lasje — kratka pamet ženske niso posebno pametne, razsodne ◊ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. žabji las vodna rastlina s tankim stebelcem in drobnimi cveti brez cvetnega odevala, Callitriche ♪
  14.      lasáti  -ám nedov. (á ȃ) držati za lase in stresati: za ušesa ga vleče in lasa; fantalina sta se praskala in lasala / brez vzroka je lasal učence; pren., ekspr. veter lasa drevje lasáti se ekspr. 1. tepsti se, pretepati se: šolarji se spet lasajo // pog. bojevati se: dobro so se lasali s sovražniki 2. prepirati se, biti v sporu: soseda se še vedno lasata; grem, kar sam se lasaj z njimi / nasprotnika se lasata po časopisih ♪
  15.      lásec  -sca m (ā) nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci ● star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lasci ◊ bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris ♪
  16.      lásek  -ska m (ā) nav. mn. 1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski 2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske ● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič; poljud. marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ◊ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah ♪
  17.      laskáč  -a m (á) nav. slabš. kdor se (rad) laska: preveč me hvalite, nisem vedela, da ste tak laskač; laskači so slavili mogočnikove uspehe; nisem laskač in lizun ♪
  18.      láskanje  tudi laskánje -a s (á; ȃ) glagolnik od laskati se: njegovo laskanje ji godi; poslušati laskanje oboževalcev ♪
  19.      láskati  -am nedov. (á) 1. nav. 3. os., knjiž., z dajalnikom prijati, ugajati, dobro deti: priznanje mu je laskalo; laska ji, da jo cenijo / ekspr.: hvala laska njihovi domišljavosti; malovredni romani laskajo negativnim nagnjenjem bralcev 2. preh., knjiž., redko nežno, prijazno ravnati s kom: Pavla kot dečka ni laskal, zato pa je govoril z njim kot z odraslim (L. Andrejev - J. Vidmar) láskati se tudi láskati navadno z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: laskati se dekletu, predstojniku; prej se mu je laskal, sedaj ga pa opravlja / redko mnogi so se ji laskali, da je lepa so ji laskali / politični govornik se je laskal množici / kot vljudnostna fraza pri navideznem ugovarjanju: »vaši otroci so najbolje vzgojeni.« »Vi se mi laskate«; pojdi, pojdi, ti se laskaš láskati si knjiž. biti zadovoljno prepričan o svoji uspešnosti glede česa: povabljeni so se manj zabavali, kakor si je laskala gostiteljica; laskam si, da me ljudje spoštujejo ∙ knjiž. ne da bi si laskal, pravim, da sem ji všeč ne da bi se hvalil ♪
  20.      láskav  -a -o prid. (á) ki vsebuje, izraža hvalo, priznanje: kritik je napisal o delu zelo laskavo oceno; taka sodba zame ni laskava // redko ki se (rad) laska: laskav človek / poslušati laskave besede oboževalcev láskavo prisl.: laskavo govoriti o kom ♪
  21.      lást  -í ž (ȃ) 1. pravno priznana pravica do vseh koristi, ki jih daje stvar: skrbeti, da je last v soglasju s skupno blaginjo / v last, v lasti dati, dobiti kaj v last; hiša je prešla v njegovo last; moštvo si je priborilo pokal v trajno last; star. kupiti, prodati v last kupiti, prodati; avtomobil, stanovanje v družbeni lasti // s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: prisvojiti si tujo last / v povedni rabi: avto je last podjetja; to je skupna last vseh bratov; z oslabljenim pomenom: knjiga je moja last; sredstva za proizvodnjo so postala družbena last; šalj. te lepe oči so bile last mladega dekleta ∙ ta nauk je postal njegova duševna last popolnoma ga je sprejel; knjiž. Prešernove pesmi so last vsega naroda pozna, ceni jih ves narod 2. star. premoženje, posestvo: izgubiti vso svojo last; mejnik med njegovo in sosedovo lastjo ♪
  22.      lásten  -tna -o prid. (ā) 1. ki je last osebka: z lastnim denarjem razpolagam sam; kmetje so sekali v grajskem gozdu, imeli pa so tudi lastne gozdove; stanovati v lastni hiši; imeti lastno stanovanje / njegovi sinovi imajo že lastne dohodke 2. nav. ekspr. ki izhaja, izvira iz osebka: zaupal je v lastno moč; lastne napake opravičuje, tuje pa poudarja; bil je upokojen na lastno prošnjo, željo; bojevati se proti napadalcu z lastnimi silami; zaradi lastne šibkosti išče pomoči drugje / šel je tja na lastne stroške svoje; to je storil na lastno odgovornost svojo; pridelovati za lastno porabo; zidati v lastni režiji / zelenjava se duši v lastnem soku brez dolivanja tekočine; v tej stvari je pustil sinu lastno voljo da ravna, kot sam hoče 3. ki ga kdo naredi sam: opremiti knjigo z lastnimi ilustracijami / izboljšal je lastni rekord / objaviti lastni življenjepis avtobiografijo; to je slikarjeva lastna podoba avtoportret 4. ekspr., v določni obliki ki izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost: tujci so imeli z njim več usmiljenja kakor lastni otroci; izdal ga je lastni sin; lastni starši so ga zavrgli / izdati koristi lastnega naroda; niti lastni materi ni pomagal / zatajil je lastno kri svojega otroka 5. knjiž., v povedni rabi, z dajalnikom značilen, tipičen: kapitalistični družbi lastni momenti; spregovoril je z ihto, ki je njemu lastna; lastnosti, ki so kovini lastne; z naglico, ki je lastna trmastim ljudem, je odšla; to je mladini lastno 6. nav. ekspr. poudarja pomen svojilnega zaimka, za katerim stoji: ovadil je svojega lastnega brata; Slovenci nismo imeli svoje lastne države; ravnati se po svoji lastni logiki; obdelovati svojo lastno zemljo ● ekspr. ta človek nima lastnih možganov ne odloča se samostojno; ekspr. spremenil se je, da ga lastna mati ne bi spoznala zelo se je spremenil; pog. postaviti se na lastne noge osamosvojiti se; ekspr. videl sem ga na (svoje) lastne oči, s svojimi lastnimi očmi sam, osebno; šalj. sprejel nas je šef v lastni osebi osebno, sam; storiti kaj na lastno pest na svojo roko; star. umoril ga je z lastno roko on sam; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; lastna hvala — cena mala hvaljenje samega sebe ni dosti vredno ◊ ekon. lastna sredstva sredstva, ki niso pridobljena s kreditom; elektr. lastna indukcija indukcija, pri kateri sprememba električnega toka v tuljavi inducira napetost med krajiščema te tuljave; fiz. lastna frekvenca frekvenca, s katero niha nihalo, ki ni moteno; lingv. lastno ime ime posamezne osebe, stvari; teh. lastna teža vozila teža praznega vozila; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka ♪
  23.      lastnína  -e ž (ȋ) 1. jur. pravno priznana pravica do stvari in vseh koristi, ki jih ta daje: oblika lastnine; zgodovinski razvoj lastnine / imeti izrazit čut za lastnino / hiša, zemljišče v družbeni lastnini / industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; lastnina na zemljo ♦ soc. ekonomska lastnina vsaka, ne samo na lastninskem pravu osnovana pravica razpolagati s stvarjo; kapitalistična lastnina individualna ali kolektivna privatna lastnina; osebna lastnina lastninska pravica posameznika do stvari, ki niso proizvajalna sredstva; privatna ali zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev; individualna privatna lastnina; kolektivna privatna lastnina; socialistična lastnina v socialističnih državah družbena, državna lastnina 2. s prilastkom stvar, na katero se ta pravica nanaša: ne dotikaj se tuje lastnine; poškodovati, prisvojiti si tujo lastnino; največja dovoljena zemljiška lastnina / v povedni rabi: to je družbena, državna, skupna lastnina; torba je njegova lastnina ∙ knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod 3. star. premoženje, posestvo: njegov grunt je dobra lastnina; razdeliti lastnino med sinove ♪
  24.      lastnóst  -i ž (ọ̑) 1. kar se relativno trajno kaže pri človeku zlasti v odnosu do ljudi, okolja glede na kako normo: delavnost je njegova glavna lastnost; imeti dobre, slabe lastnosti; vzgoja razvija otrokove pozitivne lastnosti; na zunaj je podoben očetu, po lastnostih pa materi / pog.: hvali lastnosti svoje hčere dobre lastnosti; zaradi svojih lastnosti vzbuja odpor slabih lastnosti / preizkušati lastnosti živali // kar se trajno kaže pri čem zlasti glede na uporabnost: gradilne lastnosti lesa; obratovalne lastnosti stroja; preizkusiti lastnosti ladje na poskusni vožnji // knjiž. kar se pri kom, čem trajno kaže sploh: biološke lastnosti zemlje; fizikalne in kemične lastnosti snovi; zaželene lastnosti rastlin; prenos lastnosti na potomstvo / dedne lastnosti ki se podedujejo / lastnost vode je, da je najgostejša pri štirih stopinjah Celzija značilnost ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; prirojena lastnost dedna ali nededna lastnost, ki jo ima osebek ob rojstvu 2. knjiž. kar kaj opredeljuje, da je tako, kot je: belina je lastnost belega 3. star. sposobnost, zmožnost: pripisovali so mu lastnost, da zna čarati ● imeti lastnosti dobre gospodinje biti dobra gospodinja; zastar. v lastnosti kavalirja se je izkazal kot kavalir ♪
  25.      lástovica  -e ž (á) knjiž. lastovka: lastovica cvrči, ščebeta; lastovice letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; lastovica šviga nad vasjo ◊ zool. morska lastovica riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans ♪

   6.417 6.442 6.467 6.492 6.517 6.542 6.567 6.592 6.617 6.642  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA