Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (6.476-6.500)



  1.      kúrz  -a m () 1. aer., navt. smer gibanja, zlasti ladje, letala: določiti kurz; menjati, spremeniti kurz in hitrost / izračunati kurz / pluti po kurzu 2. publ., navadno s prilastkom organizirana dejavnost z določeno tendenco: dosleden kurz socialističnega demokratizma; začel se je kurz preusmeritve v našem gospodarstvu / spremeniti dosedanji politični kurz / oster kurz proti izdajalcem / ekspr. ta profesor ima strog kurz 3. navadno s prilastkom skupek organiziranih predavanj, vaj, ki navadno omogoča določeno usposobljenost; tečaj: končati bolničarski kurz; obvezen pripravljalni kurz; udeležiti se kurza plavanja / ustanoviti kurz za učitelje 4. fin., navadno s prilastkom cena valute in vrednostnih papirjev; tečaj: devizni kurz; kurz dinarja, lire; kurz dolarja je padel / emisijski kurz // cena blaga na borzi; tečaj
  2.      kúrzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na kurz: kurzni koti / kurzni način usposabljanja kadrov; kurzna doba / kurzna razlika, vrednost
  3.      kútina  -e ž (ū) sadno drevo ali njegov dišeči rumeni, jabolku ali hrki podobni sad: obirati, rezati kutine; na vrtu je rastlo več kutin ◊ vrtn. japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica
  4.      kuzmáti  -ám tudi kúzmati -am nedov.; ) star. mršiti, ktrati: veter mu kuzma brado
  5.      kúžnost  -i ž (ú) med. sposobnost za okužitev: v tem stadiju bolezni je kužnost največja; proučevati kužnost tifusa
  6.      kvadrátast  -a -o prid. () ki ima obliko kvadrata: kvadratasta ribiška mreža; kvadrataste strehe stavb / kvadratasta soba / kvadratasta ali pravokotna oblika / ekspr. velika kvadratasta usta
  7.      kvadrátnica  -e ž () biol. koščica, ki povezuje čeljustni lok z lobanjo in je zlasti pri plazilcih z njo najbolj gibljivo povezana: gibljiva kvadratnica
  8.      kvadrofoníja  -e ž () elektr. štirikanalno snemanje ali predvajanje zvoka za ustvarjanje prostorskega občutka: uporaba kvadrofonije
  9.      kvága  -e ž (ā) zool. zebri podobna izumrla južnoafriška žival, Equus quagga quagga: gazele in kvage
  10.      kvalificírati  -am dov. in nedov. () narediti koga sposobnega za opravljanje določenega dela, usposobiti: kvalificirati turistične delavce; kvalificirati je treba delovno silo; kvalificiral se je z delom in učenjem / šola jih je kvalificirala za različne dejavnosti // publ. označiti, opredeliti: to dejanje je težko kvalificirati ◊ lingv. kvalificirati besedo določiti ji kvalifikator kvalificírati se šport. z zmago v tekmovanju priti v višje ali končno tekmovanje: celotna ekipa se je kvalificirala v finale kvalificíran -a -o: bil je kvalificiran za telesno delo / kvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero je potrebna poleg osnovnošolske še nižja strokovna ali poklicna izobrazbasoc. kvalificirana večina glasov pri volitvah več kot dvotretjinska večina glasov
  11.      kvalifikácija  -e ž (á) 1. sposobnost za opravljanje določenega dela, usposobljenost: za to delo si je pridobil kvalifikacijo; predpisana, strokovna kvalifikacija / izpit za kvalifikacijo šoferja // publ., navadno s prilastkom oznaka, opredelitev: moralno-politična kvalifikacija vzgojitelja / svobodomiselnost postaja kvalifikacija izobražencev 2. šport. tekmovanje, ki omogoča prehod v višje ali končno tekmovanje: kvalifikacija za svetovno prvenstvo / žarg. igrati naporne kvalifikacije
  12.      kvárgelj  -glja tudi -na [gǝl] m (á) gastr. mehki sir močnega vonja in ostrega okusa: izdelovati kvargelj / za vso družbo je naročil kvarglje
  13.      kvás  -a m () 1. snov iz kvasovk, navadno za vzhajanje testa: razdrobiti kvas; star, svež kvas; zamesiti testo brez kvasa, s kvasom / kupiti kos kvasa / tovarna kvasa / pivski kvas // ekspr. kar daje spodbudo, moč: te nove ideje so postale kvas socialistične preobrazbe / mladina je kvas revolucionarnega gibanja ∙ ekspr. dežela je sedaj v kvasu ima vse možnosti za uspeh, uveljavitev 2. navadno v ruskem okolju osvežilna pijača iz rži, kvasa in slada: poln vrč kvasa
  14.      kvasánje  -a s () glagolnik od kvasati: njegovega kvasanja ni mogel več poslati / kvasanje neumnosti
  15.      kvásija  -e ž (á) bot. tropsko drevo, katerega les vsebuje posebno grenko snov, Quassia amara: uporabljati izvleček iz kvasije proti listnim em
  16.      kvásiti  -im tudi kvasíti -ím nedov.; í) 1. povzročati, da postaja kaj (zaradi vrenja) kislo; kisati: kvasiti kumare, zelje; sok je začel vreti in se kvasiti // zastar. namakati, močiti: roke je dolgo kvasil v vodi 2. dajati, dodajati kvas: kvasiti testo / kvasiti flancate ◊ gastr. kvasiti divjačino povzročati, da postaja v kvaši mehkejša in da dobiva določen okus kvásiti se, tudi kvasíti se redko vzhajati: kruh se kvasi kvášen -a -o tudi kvašèn -êna -o: kvašeno testo
  17.      kvéčjemu  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popčanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril
  18.      kvíšku  prisl. () izraža gibanje ali smer navpično navzgor: držati roko kvišku; veje štrlijo kvišku; plamen švigne kvišku / ekspr. letalo se požene kvišku navzgor / planiti, skočiti kvišku // v medmetni rabi izraža ukaz, zahtevo: fantje, kvišku / kot poziv oborožene osebe k neupiranju, vdaji roke kvišku ● star. stvar bo urejena, kakor bi kvišku pogledal zelo hitro; vznes. kvišku srca izraža spodbudo k premagovanju malodnosti
  19.      kvóta  in kvôta -e ž (ọ́; ó) navadno s prilastkom količina, delež: določiti kvoto uvoza; povečati kvoto industrijskega lesa; letna kvota deviz; skupna kvota prispevkov
  20.      labiál  -a m () lingv. soglasnik, tvorjen z ustnicami, ustničnik: izgovor labialov
  21.      labiálen  -lna -o prid. () lingv. nanašajoč se na ustnice, ustničen: labialni zapornik
  22.      labílen  -lna -o prid. () ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno devno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz. labilna lega ravnovesna lega, pri kateri je težišče telesa v najvišji možni legi; kem. labilna spojina spojina, ki že pri manjših zunanjih vplivih spremeni sestavo; meteor. labilno ozračje ozračje, v katerem nastajajo vzponski tokovi, ki lahko povzročajo nevihte
  23.      labílnost  -i ž () lastnost, značilnost labilnega; nestalnost, neuravnovešenost: čustvena, moralna labilnost / labilnost političnega položaja
  24.      lábio...  prvi del zloženk () nanašajoč se na ustnice: labiodental
  25.      lábiodentál  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen s spodnjo ustnico ob robu zgornjih sekalcev, zobnoustničnik: v in f sta labiodentala

   6.351 6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA