Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (6.417-6.441)


  1.      krščánstvo  -a s (ȃ) vera, ki priznava Kristusa za boga: oznanjati, sprejeti krščanstvo; začetki krščanstva // miselnost, kultura, ki temelji na krščanski veri: krščanstvo v umetnosti ♪
  2.      kršélj  -a m (ẹ̑) nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev ♪
  3.      kŕšiti  -im, in kršíti in kŕšiti -im nedov. (ŕ; ȋ ŕ) delati drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela: kršiti obveznosti, pogodbo, predpise; kršiti načela miru; s tem dejanjem je kršil zakon / kršiti pravila igre / dov. in nedov., pubI. tuja letala so kršila naš zračni prostor priletela nad ozemlje naše države brez dovoljenja kŕšiti se, in kršíti se in kŕšiti se redko krušiti se, lomiti se: skale se kršijo kŕšen -a -o: kršena pravica delovnih ljudi ♪
  4.      kŕšje  -a s (ȓ) kamenje, navadno z ostrejšimi robovi: pobočje je pokrivalo kršje; pot, posuta s kršjem / steza se vije po kršju / ekspr. na tem kršju nič ne uspeva ♪
  5.      krùh  krúha m (ȕ ú) 1. pečeno živilo iz moke, vode, kvasa: jesti kruh; postregli so s kruhom in vinom; star, suh kruh; zadišalo je po svežem kruhu; kruh s kiselkastim okusom; drobtina kruha; skorja, sredica kruha; dober je kot kruh; tega sem vajen kot (vsakdanjega) kruha / hlebec, štruca kruha; kos kruha / mesila je testo za kruh / kruh vzhaja; peči kruh / knjiž., z oslabljenim pomenom že zgodaj je okusil kruh bridkosti // tako živilo v obliki hlebca, štruce: odlomiti kos, krajec kruha; dobro zapečen kruh / bel(i), črn(i) kruh; Grahamov kruh; koruzni, rženi kruh; mlečni, oljnati kruh; kruh iz ajdove moke / (pletena) košarica za kruh / rezati kruh na kose, rezine / pog.: četrt kruha, prosim; kupiti več kruhov // kos, odrezan od hlebca, štruce: nadrobiti kruh v mleko; namazati kruh z maslom; na kruh je dal sir / pog. pojedel je tri kruhe 2. ekspr. pridelek, navadno žitni: toča je uničila ves kruh / letos bo dosti kruha / zemlja je rodila slab kruh 3. ekspr. delo, zaposlitev, ki daje zlasti materialne dobrine: za vse ne bo kruha; upal je, da bo dobil kruh; imeti, izgubiti (dober, slab) kruh; dolgo je iskal kruha / tovarna daje kruh veliko ljudem / končno je prišel h kruhu / biti, priti ob kruh; šel je v tujino za kruhom // s prilastkom delo, poklic sploh: opustil je kmečki kruh; rudarskega kruha ne zmore več; slab pisateljski kruh / pomagal mu je do gosposkega kruha 4. ekspr. (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine: truditi se za kruh; borba, skrb za (vsakdanji) kruh / kruh si je služil s kmetovanjem / pri hiši je veliko kruha / to delo je njegov kruh ● kruh se je lepo dvignil vzhajal; ekspr. iz te moke ne bo kruha prizadevanje se ne bo uresničilo, ne bo dalo pričakovanega rezultata; star. v življenju je večkrat kruha stradal živel v pomanjkanju; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; ekspr. živeti ob kruhu in vodi zelo slabo, v pomanjkanju; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; pog. biti pri lahkem kruhu imeti ne naporno in dobro plačano službo; ekspr. iti s trebuhom za kruhom iskati zaslužek zunaj domačega kraja, domovine; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju; ekspr. (belega) kruha je pijan, sit zaradi izobilja je objesten, predrzen; ekspr. sprl se je z (belim) kruhom zavrnil je donosen položaj, službo; vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. njegov kruh je bil grenek preživljal se je s težkim, neprijetnim delom; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta; za lenuha ni kruha len človek ne more pričakovati materialnih dobrin; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi ◊ etn. obredni kruh pečen ob krstu, poroki in za določene praznike; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; gobasti kruh z neprožno sredico; pekovski kruh; rel. darovati (pri maši) kruh in vino ♪
  6.      krúhov  -a -o prid. (ú) ki je iz kruha: kruhovi cmoki; kruhova juha // krušen: kruhova skorja in sredica / kruhove drobtine ♪
  7.      krupje  -ja in croupier -a [krupjé -ja] m (ẹ̑) igr. uslužbenec v igralnici, ki vodi igro, navadno pri ruleti: krupje je zavrtel ruleto ♪
  8.      krupón  -a m (ọ̑) usnj. vsak od dveh delov kože s hrbta goveda ali prašiča: desni, levi krupon // usnje iz te kože, navadno za podplate: nepremočljiv, odporen krupon / komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev ♪
  9.      krút  -a -o prid., krútejši (ȗ ū) ki v svojem ravnanju, dejanju zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja nepopustljivo nasilje, nepopustljiv pritisk: krut človek, sovražnik; krut in sebičen je / krut odnos do ujetnikov; kruta strogost / to so bili kruti časi / ekspr. kruta resnica // knjiž., ekspr. zelo hud: krut mraz / kruta kazen / živi v kruti revščini krúto 1. prislov od krut: kruto ravna z njim 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: vse se mu kruto maščuje; kruto se varaš ♪
  10.      krváv  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica / krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje ● ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil ◊ bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum krvávo 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel ♪
  11.      krvavênje  -a s (é) glagolnik od krvaveti: skušal je zaustaviti krvavenje; krvavenje iz nosa / krvavenje iz maternice ♪
  12.      krvavíčnost  -i ž (ȋ) med. bolezensko stanje moških, pri katerem se krvavitev težko ustavi; hemofilija: podedovati krvavičnost ♪
  13.      krvavítev  -tve ž (ȋ) izliv, iztekanje krvi iz žil: zaustaviti krvavitev; prišlo je do krvavitve; nevarna krvavitev / huda krvavitev iz rane ♦ med. možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile; notranja krvavitev krvavitev notranjih organov ♪
  14.      krvávkast  -a -o prid. (ȃ) ki vsebuje kri: krvavkast izcedek, izmeček; na ustih je imel krvavkasto peno / krvavkast madež // ekspr. rdečkast: krvavkasta svetloba ♪
  15.      krvník  -a m (í) knjiž. rabelj: delo krvnika / izročiti koga krvniku // ekspr. kdor preganja, terorizira, ubija ljudi, zlasti med vojno: krvniki divjajo po deželi; brezdušen, krut krvnik ♪
  16.      krvnína  -e ž (ȋ) jur., v srednjem veku spravnina za usmrtitev ali hudo telesno poškodbo ♪
  17.      krvosès  in krvosés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) slabš. brezobziren, neusmiljen izkoriščevalec: oduren priganjač in krvoses; vaški krvosesi; bil je pravi krvoses delavcev // nav. ekspr. žival, ki (rada) pije, sesa kri: brenclji so pravi krvosesi ♪
  18.      krvotòk  in krvotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) knjiž. krvavitev, krvavenje, navadno močno: obveza ni ustavila krvotoka // redko krvni obtok: skrbeti za pravilen krvotok ♪
  19.      krznár  -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem oblačil iz krzna: kučmo in plašč je naročila pri najboljšem krznarju; krznar in usnjar ♪
  20.      krznárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt ♪
  21.      krznárstvo  -a s (ȃ) krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt ♪
  22.      kržljávec  -vca m (ȃ) ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec ♪
  23.      ksénon  -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka ♪
  24.      kserofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki uspeva na suhih tleh: med kserofite spada poleg puščavskih rastlin tudi planika ♪
  25.      ksilografíja  -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo; lesorez: uspehi ksilografije ♪

   6.292 6.317 6.342 6.367 6.392 6.417 6.442 6.467 6.492 6.517  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA