Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (5.642-5.666)


  1.      kamnoséštvo  -a s (ẹ̑) kamnoseška obrt: učiti se kamnoseštva / temelji hiše pričajo o visoki stopnji takratnega kamnoseštva / opustiti kamnoseštvo opravljanje kamnoseškega poklica ♪
  2.      kámoli  prisl. (ȃ) zastar. kaj šele: junak romana ne vzbuja niti zanimanja, kamoli sočustvovanje ♪
  3.      kámor  prisl. (ȃ) navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli ♪
  4.      kámor  vez. (ȃ) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja ♪
  5.      kámorkóli  in kámor kóli prisl. (ȃ-ọ̑) izraža poljubnost usmerjenosti: hoče stran, kamorkoli; doma ne strpi, mora v kino, kavarno ali kamorkoli ♪
  6.      kámorkóli  in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo ♪
  7.      kámpa  -e ž (ȃ) zastar. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava; druščina: kampa navihancev ♪
  8.      kampánja 1 -e ž (á) 1. nav. ekspr. organizirana, široko zasnovana dejavnost z določenim ciljem: začeti kampanjo; sodelovati v kampanji; dolgotrajna, množična kampanja; kampanja proti vojni; kampanja za pridobivanje novih članov / mirovna kampanja; predvolilna, volilna kampanja / z oslabljenim pomenom državi sta opustili kampanjo medsebojnega obtoževanja / proti njemu so uprizorili pravo kampanjo gonjo 2. publ., s prilastkom delo, dejavnost, navadno v določenem času: spomladanska odkupna kampanja; jesenska setvena kampanja / sladkorna kampanja ♪
  9.      kanál  -a m (ȃ) 1. cevast prostor pod zemljo za odvajanje odplak, vode od padavin: narediti kanal; betonski kanal; čiščenje kanala; smrad iz kanalov; izkopati zemljo za kanal / odtočni, odvodni, zbirni kanal / obcestni kanal obcestni jarek // cevast prostor, skozi katerega kaj prehaja ali se povezuje: odmašiti kanal / dimni, zračni kanal 2. v zemljo narejena široka vdolbina za dovajanje, odvajanje vode: kanal povezuje reki / dovodni, namakalni kanal; kanal za izsuševanje / plovni kanal // morje med bližnjima deloma kopnega: otok loči od celine globok kanal / morski kanal 3. elektr. frekvenčno območje, po katerem oddaja določena postaja svoje signale: centrala ima več kanalov / žarg. ta kanal se je pokvaril, ne dela / komunikacijski kanal // položaj kanalnega preklopnika, ki omogoča televizijskemu sprejemniku sprejem določenih kanalov: vključiti tretji kanal; preiti s petega na šesti kanal 4. ekspr. način prenašanja, posredovanja, navadno česa tajnega, nedovoljenega: niso mogli odkriti kanala, po katerem so prihajale vesti; skriti kanali / organizirati kanal za ilegalno literaturo / poročila so dobivali po kanalih / vohunski kanali ◊ aer. vetrovni kanal vetrovnik; anat. kanal cevasti del organa, po katerem kaj prehaja ali se pretaka; hrbtenični kanal ki poteka skozi vretenca hrbtenice; nosni, sečni kanal; strojn. izpušni kanal v glavi valja za odvajanje plinov iz zgorevalnega prostora; teh. kanal prostor med loputami turbine ♪
  10.      kanalizácija  -e ž (á) 1. naprava iz več med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak, vode od padavin: napeljati, položiti kanalizacijo / cestna kanalizacija; javna, mestna kanalizacija / kanalizacija naselja kanaliziranje 2. sistem jarkov in kanalov za odvajanje, dovajanje vode: urediti kanalizacijo za izsuševanje močvirja / namakalna kanalizacija ◊ teh. usposabljanje rečne struge za plovbo ♪
  11.      kanalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja ♪
  12.      kanálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kanal: kanalski smrad / kanalski odtok / kanalske cevi; kanalska mreža kanalsko omrežje ♦ teh. kanalska sušilnica sušilnica, pri kateri se snov, ki se suši, pomika skozi sušilno komoro ♪
  13.      kanclíst  -a m (ȋ) pog., nav. slabš. uradnik, uslužbenec: brezdušen, birokratski kanclist ♪
  14.      kándahar  -ja m (ȃ) šport. smuška vez, ki omogoča gibljivost pete v navpični smeri: smuči s kandaharjem; neskl. pril.: kandahar vez ♪
  15.      kándisov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kandis: kandisov okus / kandisov sladkor ♪
  16.      kániti  -im, tudi kaníti in kániti -im nedov. (á ā; ȋ á ā) knjiž., z nedoločnikom imeti namen, nameravati: kanim ostati tukaj; kani se poročiti; zdaj držim in ne kanim izpustiti / elipt.: kdaj kaniš v hribe? ne vem, kaj kani ♪
  17.      kankán  -a m (ȃ) zlasti v francoskem okolju odrski ples s telovadnimi elementi, zlasti z visokim dviganjem nog: kankan je navdušil gledalce ♪
  18.      kaótičen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. zelo neurejen, zmeden: kaotične razmere / kaotična doba / kaotično duševno stanje ♪
  19.      káp  -a m, mn. tudi kapóvi (ȃ) 1. najnižji rob strehe, s katerega se odteka voda: popraviti kap / s kapa je kapljalo / strešni kap // nav. ekspr. voda, kapljajoča, odtekajoča s strehe, z drevesa: mlada stebla je uničil kap / kap bije zid 2. napušč, pristrešek: hiša ima širok kap / pod kapom so se sušile deske ● ekspr. pijanca so postavili pod kap s silo so ga spravili ven; ekspr. priti z dežja pod kap iz ene neprijetnosti v drugo, še hujšo ◊ agr. gnojiti drevo pod kapom na koncu korenin ♪
  20.      kápa  -e ž (á) 1. pokrivalo brez krajevcev, navadno mehko: potegniti, potisniti si kapo čez ušesa; pokriti se s kapo; krznena, žametna kapa; kapa iz moherja / kuharja v visokih belih kapah / kopalna, plavalna kapa; škofovska kapa mitra; vojaška kapa; kapa s ščitkom / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel ∙ ekspr. hrib ima kapo oblak zakriva vrh hriba; pog., ekspr. ta ga ima pod kapo je vinjen 2. rabi se samostojno ali s prilastkom kapi podobna priprava ali del priprave: kapa električnega zvonca; kapa pri žganjarskem kotlu / sušilna kapa priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las ◊ arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; avt. razdelilna kapa ♪
  21.      kapacitéta  -e ž (ẹ̑) 1. sposobnost vsebovati, sprejeti kaj vase, zlasti v večji količini, zmogljivost: imeti kapaciteto; majhna, velika kapaciteta; kapaciteta skladišča je tisoč kubičnih metrov / kapaciteta ceste, pristanišča; kapaciteta ladje nosilnost; pren. umska kapaciteta // sposobnost obrata, tovarne, da naredi, proizvede določeno količino izdelkov: kuhinja je povečala svojo kapaciteto / premogovnik dela s polno kapaciteto 2. mn., publ., navadno s prilastkom vse razpoložljive naprave, sredstva, ki kot celota služijo za opravljanje kake dejavnosti: gostinske, industrijske, predelovalne kapacitete; izkoriščanje, rekonstrukcija obstoječih kapacitet / hotel je oddal vse proste kapacitete 3. ekspr. kdor zelo obvlada kako področje, zlasti znanstveno: on je velika kapaciteta; pri raziskavah sodelujejo same znane kapacitete; kapaciteta za biologijo ◊ elektr. kapaciteta akumulatorja sposobnost akumulatorja, izražena v množini elektrine, ki jo lahko odda; gozd. kapaciteta tal za vodo sposobnost tal, da sprejmejo in zadržijo vodo; med. vitalna kapaciteta pljuč dihalna sposobnost pljuč, izražena v količini zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu ♪
  22.      kápanje  -a s (ā) glagolnik od kapati: poslušal je enakomerno kapanje s stropa / kapanje vode / priprava za kapanje ♪
  23.      kápati  -am in -ljem nedov. (ā ȃ) 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo // ekspr., redko padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo 2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako 3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo ♪
  24.      kapélnik  -a m (ẹ̑) kdor umetniško vodi, usmerja, zlasti vojaško godbo: na prireditvi sodeluje znani kapelnik / star. koncert pod vodstvom kapelnika dirigenta ♪
  25.      kapitál  -a m (ȃ) 1. denar, proizvajalna sredstva, finančne naložbe, ki prinašajo dohodek: kapital se obrestuje / nalagati, vlagati kapital v industrijo / denarni kapital / v kapitalistični ekonomiki: državni, privatni kapital; kapital delniške družbe ♦ ekon. kapital vrednost, ki služi za prilaščanje presežne vrednosti z izkoriščanjem mezdnega dela; cirkulirajoči kapital; industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital; izvoz kapitala; uvoz kapitala; fin. bančni kapital denar, vložen v bančne posle, ali sredstva, ki so last banke 2. nav. ekspr. denar, materialne dobrine sploh: potrošil je že precej kapitala; vse življenje si je kopičil kapital / v posestvu ima precejšen kapital // s prilastkom vrednost, vrednota: duhovni, moralni kapital naroda / reke so naš naravni kapital // navadno v povedni rabi izraža veliko količino: ta denar je zanj že kapital / takšno imetje je pravi kapital 3. publ., v kapitalistični ekonomiki lastniki kapitala kot predstavniki gospodarskega, političnega vpliva, moči: domači in tuji kapital; v ozadju volilne kampanje stoji veleindustrijski kapital ♪

   5.517 5.542 5.567 5.592 5.617 5.642 5.667 5.692 5.717 5.742  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA