Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (5.617-5.641)


  1.      kaloriméter  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje toplote: poskus s kalorimetrom / vodni kalorimeter ♪
  2.      kalumét  -a m (ẹ̑) knjiž., pri Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; pipa miru: prižgati kalumet ♪
  3.      kalúp  -a m (ȗ) 1. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo dana, vlita snov: izdelovati kalupe; leseni, mavčni kalupi; kalup v tleh / vlivati v kalup / kalup za zidake ♦ teh. peščeni kalup 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse kalupe / verze je hotel preliti v neki metrični kalup / hotel jo je oblikovati po svojem kalupu ♪
  4.      kalúžnica  -e ž (ȗ) 1. ob vodah rastoča rastlina z zlato rumenimi cveti: ob jarku je bilo polno kalužnic in spominčic 2. zool., navadno v zvezi živorodna kalužnica v stoječih vodah živeči polž, katerega samica koti žive mladiče, Viviparus viviparus ♪
  5.      kalvíl  -a m (ȋ) agr. zelo okusno belo, rumeno ali rdeče jabolko koničaste oblike ♪
  6.      kalvinízem  -zma m (ȋ) smer protestantizma, ki priznava Kristusovo navzočnost v evharistiji: vpliv kalvinizma ♪
  7.      kám  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove ♪
  8.      kàm  prisl. (ȁ) izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja: ali boš kam odpotoval? le redko ga kam povabijo; pojdi v Ljubljano ali kam drugam; skril se bom kam, kjer me ne poznajo, v hribe kam / dospeti, priti kam; elipt. fant mora kam proč / mislili smo, da si kam šel; pridelka je toliko, da ga ne bodo imeli kam spraviti ∙ ekspr. hudo je, če nimaš na svetu kam nikamor iti, zateči se; nar. pojdi kam, da se res ženi beži no, beži; saj ni mogoče; prim. malokam, marsikam, redkokam ♪
  9.      kámbala  -e ž (ȃ) zool. na morskem dnu živeča ploščata riba, ki ima na koži bradavičaste izrastke, Pleuronectes flesus ♪
  10.      kámbast  -a -o prid. (ȃ) podoben kambi: kambasta palica kámbasto prisl.: kambasto usločen ♪
  11.      kámbrij  -a m (á) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile alge in nekatere vrste nevretenčarjev: usedline iz kambrija ♪
  12.      kaméla  -e ž (ẹ̑) 1. afriško-azijska jezdna in tovorna žival z eno ali dvema grbama: beduini s kamelami / dolga karavana kamel 2. etn. šema, ki predstavlja dvonogo ali četveronogo žival: pustna kamela ♪
  13.      kamélija  -e ž (ẹ́) zimzelen okrasni grm ali lončnica z usnjatimi, bleščečimi se listi in belimi ali rdečimi cveti: rdeča kamelija; šopek kamelij ♪
  14.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  15.      kamenáta  -e ž (ȃ) nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata ♪
  16.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
  17.      kámerjúnker  -ja m (ā-ú) v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja ♪
  18.      kamílica  -e ž (ȋ) nav. mn. grmičasta zdravilna rastlina z drobnimi listi in belimi cveti: na sončnih grobljah je polno kamilic / nabirati, sušiti kamilice cvete kamilice // posušeni cveti te rastline: skuhati čaj iz kamilic // čaj iz teh cvetov: dajati otroku kamilice; izpirati oči s kamilicami ◊ bot. pasja kamilica rastlina z belimi ali rumenimi cveti v koških, Anthemis ♪
  19.      kámnica  tudi kámenica -e ž (ȃ) 1. zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih; kotorna: v rušju je gnezdila kamnica 2. bot. užitna goba, ki z micelijem poveže apnenčasto zemljo v debelo, lehnjaku podobno kepo, Polyporellus tuberaster; prim. kamenica ♪
  20.      kamnína  in kamenína -e ž (ȋ) trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina ♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina ♪
  21.      kamnokréč  tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč ♪
  22.      kamnolòm  -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom ♪
  23.      kamnorèz  in kamnoréz -éza m (ȅ ẹ́; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar ♪
  24.      kamnorézec  -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec ♪
  25.      kamnosèk  in kamnosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki ♪

   5.492 5.517 5.542 5.567 5.592 5.617 5.642 5.667 5.692 5.717  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA