Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (4.892-4.916)



  1.      informíranost  -i ž () knjiž. obveščenost, poučenost: za uspešno delovanje v tej smeri je potrebna ustrezna informiranost; stopnja informiranosti / vzrok za to je pomanjkljiva informiranost članov kolektiva o finančnem stanju podjetja
  2.      ínfrastruktúra  -e ž (-) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij
  3.      ingerénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. vplivanje, poseganje: dopčati ingerenco; povečati ingerenco v teh zadevah; državna ingerenca // vloga pri odločanju: na tem področju nima drtvo nikake ingerence; zagotoviti, zahtevati primerno ingerenco v poslovanju / republiški organi so prenesli svoje ingerence na občine kompetence
  4.      íngver  -ja m () azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa: uvažati ingver, indigo in cimet; dodati mesu nekoliko zmletega ingverja
  5.      inhibícija  -e ž (í) knjiž. zaviranje, zadrževanje: posledice inhibicije se že kažejo / redko doseči kaj z inhibicijo prepovedjo, preprečitvijopsih. inhibicija čustvovanja, mišljenja
  6.      iniciatíva  -e ž () kar povzroča kako dogajanje, delovanje; pobuda, spodbuda: predsednik je dal iniciativo za sklicanje konference; pozdraviti, sprejeti iniciativo za kaj; osebna, ustvarjalna, zdrava iniciativa / iniciativo napada so prevzele sovražne čete / storiti kaj iz lastne iniciative, na lastno iniciativo, po lastni iniciativi; na iniciativo članov so začeli zbirati prispevke // knjiž. prizadevanje, težnja po delovanju: ne kaže dovolj iniciative; utesnjevati iniciativo / publ. razvijati iniciativo ljudskih množic ● žarg., šport. po nekaj minutah je prešla iniciativa v roke domačih igralcev so postali boljši, so začeli voditi; žarg., šah. beli ima iniciativo je boljši, vodi; publ. privatna iniciativa gospodarska dejavnost zasebnikov, zlasti obrtnikovjur. zakonodajna iniciativa pravica za predlaganje zakona ali zakonskih sprememb
  7.      iniciatíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na iniciativo: iniciativni predlogi; pričakovati iniciativno pomoč ♦ šah. iniciativna igra, poteza // v zvezi iniciativni odbor odbor, ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo: iniciativni odbor bo oskrbel vse potrebno za udeležence svetovnega prvenstva; člani, predsednik iniciativnega odbora 2. knjiž. podjeten, iznajdljiv: iniciativen član drtva; že takrat je bil zelo iniciativen iniciatívno prisl.: iniciativno sodelovati
  8.      iniciatívnost  -i ž () lastnost, značilnost iniciativnega: ustvarjalna, znanstvena iniciativnost / iniciativnost sodelavcev / knjiž. odbor je v svojem delu pokazal veliko iniciativnost podjetnost, iznajdljivost
  9.      iniciátor  -ja m () 1. kdor da, daje pobudo za kaj, vpliva na kaj; pobudnik, začetnik: on je bil prvi in glavni iniciator za ustanovitev drtva; iniciator novega stila v oblikovanju pohištva 2. kem. inicialno razstrelivo: iniciatorji so zelo občutljivi za udarce
  10.      injékcija  -e ž (ẹ́) 1. vbrizganje zdravilne tekočine v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizg: zdraviti z injekcijami; injekcija morfija proti bolečinam / dati, dobiti injekcijo / v taboriščih so ljudi ubijali z injekcijami // tekočina za tako vbrizganje: določiti dozo injekcije; zdravila v obliki tablet in injekcij / iti v lekarno po injekcije ampule s to tekočino 2. ekspr. kar se da ali naredi za trenutno olajšanje, omiljenje kakega stanja: ti problemi se ne dajo rešiti samo s finančnimi injekcijami / potreboval bi močno injekcijo poguma ◊ grad. injekcija v zemljino, gradbeni element vtisnjeno polnilo ali vezivo; med. intramuskularna, intravenozna, podkožna injekcija
  11.      injicíranje  -a s () glagolnik od injicirati: injiciranje zdravila / nasip skajo utrditi z injiciranjem
  12.      inkasánt  -a m (ā á) uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim: hkrati s stanarino pobira inkasant tudi vodarino; inkasant radijske naročnine, za zavarovalnino / inkasant za električno energijo, plin
  13.      inklinácija  -e ž (á) 1. knjiž. nagnjenje, teženje: dijakova izredna inklinacija k literaturi; inklinacija k uživanju alkoholnih pijač / inklinacija k tej bolezni je podedovana nagnjenost, dovzetnost / razlog za njegovo inklinacijo k tej nazorski skupini ni znan usmerjenost 2. knjiž. nagnjenost, naklon: inklinacija pobočja, terena 3. fiz., navadno v zvezi magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri: izmeriti magnetno inklinacijo
  14.      ìnkompatibílnost  -i ž (-) knjiž. nezdružljivost: inkompatibilnost javnih funkcij; zaradi inkompatibilnosti obravnavanih problemov kongres ni imel pričakovanega uspeha ♦ farm. inkompatibilnost sestavin zdravila
  15.      inkvizícija  -e ž (í) 1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstvarel. sveta inkvizicija od 16. do začetka 20. stoletja kongregacija pri apostolskem sedežu za varstvo verskega in nravnega nauka katoliške cerkve 2. ekspr. brezobzirno, nasilno ravnanje, zlasti med zasliševanjem, preiskavo: sadistična okupatorska inkvizicija
  16.      inokulácija  -e ž (á) glagolnik od inokulirati: izvesti inokulacijo bolezenskih mikrobov na poskusnih živalih / inokulacija proti kozam cepljenje
  17.      inovacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inovacijo: inovacijski tokovi v slovenski književnosti / inovacijski poskusi
  18.      inscenácija  -e ž (á) 1. gled. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu; scena: narediti inscenacijo; inscenacija prvega dejanja / gledališka inscenacija / ukvarjati se z inscenacijo s scenografijo / uprizoriti dramo v režiji domačega avtorja in v inscenaciji gosta / nova inscenacija opere je poudarila predvsem prikaz človekove devnosti uprizoritev, izvedba 2. nav. slabš. izvedba, realizacija naprej pripravljenega javnega dogodka, uprizoritev: inscenacija demonstracij, procesa
  19.      inscenátor  -ja m () 1. gled. kdor se (poklicno) ukvarja s scenografijo; scenograf: inscenator je skal vzbuditi iluzijo absolutnega prostora; režiser in inscenator 2. nav. slabš. kdor izvede, realizira naprej pripravljen javen dogodek, uprizoritelj: inscenatorji procesa, udara
  20.      inserírati  -am dov. in nedov. () objaviti (mali) oglas: večkrat je inseriral brez uspeha
  21.      inskrípcija  -e ž (í) 1. knjiž. vpis, vpisovanje, zlasti na visoko šolo: na univerzi je inskripcija že zaključena; opraviti inskripcijo 2. šol. predavateljeva potrditev, da je slatelj začel obiskovati predavanja: dati, dobiti inskripcijo
  22.      inspirácija  -e ž (á) 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
  23.      inspiracíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na inspiracijo: osebne izknje so bile pesniku močen inspiracijski vir / inspiracijski šum
  24.      instánca  -e ž () 1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji: to načelo prodira v vse instance upravljanja; obrniti, pritožiti se na višjo instanco; pren. za otroke je bila mati najvišja instanca // organ, pristojen za izvedbo, rešitev česa sploh: za to odgovarjajo posamezne druge instance; pren. etične, estetske, moralne instance 2. jur. vsako od treh sodišč z določeno pristojnostjo odločanja v isti pravni zadevi, stopnja: v upravnem postopku ni tretje instance; druga pritožbena instanca / sodišče prve instance ∙ redko oceniti produktivnost dela v zadnji instanci fazi, razvojni stopnji 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v zadnji instanci poudarja trditev: vse tisto, kar v zadnji instanci usmerja voljo ljudi; socialne in gospodarske sile — v zadnji instanci — vodijo ta razvoj
  25.      instínkt  -a m () 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepčati, vdajati se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati, storiti po instinktu // redko želja, sla: močen instinkt po uveljavljanju 2. knjiž., navadno s prilastkom sposobnost za zaznavanje in dojemanje duhovnih prvin, pojavov; čut: etični, pesniški, umetniški instinkt; instinkt za lepoto / zanaša se na svoj zdravi instinkt; ženski instinkt / trenutni instinkt

   4.767 4.792 4.817 4.842 4.867 4.892 4.917 4.942 4.967 4.992  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA