Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (467-491)


  1.      bús  -a m (ȗ) v angleškem in ameriškem okolju avtobus: peljati se z busom ♪
  2.      business  ipd. gl. biznis ipd. ♪
  3.      búsola  tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo ♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja ♪
  4.      búsolen  tudi busólen -lna -o (ȗ; ọ̑) pridevnik od busola: busolna igla ♪
  5.      búša  -e ž (ú) majhno, trebušasto govedo s kratkimi rogovi: v Bosni redijo buše; hrvaške buše // slabš. slabo raščena krava: v hlevu ima le tri buše; mršava buša ♪
  6.      bušák  -a m (á) slabš. slabo raščen vol ali bik: vozi z mršavim bušakom ♪
  7.      búšast  -a -o prid. (ú) podoben buši: bušasta krava ♪
  8.      búšel  -šla m (ú) angleška, ameriška votla mera za žito, približno 35 l: izvoziti milijon bušlov pšenice ♪
  9.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  10.      búška  -e ž (ȗ) oteklina, navadno od udarca: na čelu se mu je naredila buška; padla je in dobila buško na glavi; ves je v buškah; črna, krvava buška / začne se s šalami, neha se z buškami s pretepom ♪
  11.      búškast  -a -o prid. (ȗ) poln bušk: ves buškast je po obrazu ♪
  12.      búškati  -am nedov. (ȗ) ekspr., redko udarjati s pestjo: buškal ga je po hrbtu ♪
  13.      búškniti  -em dov. (ú ȗ) raba peša 1. ekspr. s silo se zadeti ob kaj: val buškne ob skalo 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: buškniti skozi vrata; pren. kri mu buškne v glavo 3. preh., ekspr. s silo vreči: zgrabil je škaf in bušknil vodo po tleh 4. preh., redko suniti, dregniti: bušknil ga je v hrbet ● ekspr. buškniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  14.      búšniti  -em dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: plamen je bušnil iz strehe 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušniti v sobo; pren. kri mu je bušnila v glavo // s silo se zadeti ob kaj: veter mu je bušnil v obraz ● ekspr. bušniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  15.      cénzus  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih državah omejitev volilne pravice z raznimi določili: volilni cenzus / premoženjski cenzus najnižje premoženje, ki daje volilno pravico // publ. omejitev, omejitveno določilo sploh: določiti cenzus za najemnino 2. zgod. razvrstitev prebivalcev po premoženju, izobrazbi, starosti pri starih Rimljanih: Rimljani so izdelali cenzus za vso državo ♪
  16.      cerusít  in ceruzít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev karbonat, beli svinčenec ♪
  17.      chartreuse  -a [šartréz] m (ẹ̑) gost. francoski zeliščni liker zelene barve ♪
  18.      cíklus  -a in cíkel -kla m (ȋ; í) 1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine 2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe ♦ astr. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; med. menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice ♪
  19.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
  20.      církus  -a m (ȋ) 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje ♪
  21.      cirkusánt  -a m (ā á) nav. slabš. cirkuški artist ali uslužbenec: cirkusant z medvedom // slabš. kdor vzbuja pozornost, dela hrup: to ni resen govornik, ampak cirkusant; kako so mu bili zoprni italijanski cirkusanti, ki so kar naprej korakali z godbo po mestu ♪
  22.      církuški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkus: cirkuški artisti in glumači; cirkuški ljudje; bil je cirkuški jahač / cirkuški voz; cirkuška arena / cirkuška predstava, točka // slabš. tak kot pri cirkuških ljudeh: čisto cirkuškega vedenja je ♪
  23.      cirokúmulus  -a m, mn. cirokúmuli tudi cirokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice ♪
  24.      cirostrátus  -a m, mn. cirostráti tudi cirostrátusi (ȃ) meteor. prozoren slojast oblak v velikih višinah ♪
  25.      círus  -a m, mn. círi tudi círusi (ȋ) meteor. posamičen prozoren oblak v velikih višinah ♪

   342 367 392 417 442 467 492 517 542 567  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA