Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (426-450)

426.      brezdúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki je brez usmiljenja, sočutja: brezdušen malopridnež, trinog / boj proti brezdušnemu izkoriščanju // slabš. ki je brez čustev sploh: bil je brezdušen birokrat / brezdušen obraz, smehljaj brezdúšno prisl.: brezdušno zatirati podložnike ♪
427.      brezdúšje  -a s (ȗ) knjiž. stanje brez čustev: zapadel je v brezdušje ♪
428.      brezdúšnež  -a m (ȗ) brezdušen človek: bil je na glasu kot birokratski diktator in brezdušnež ♪
429.      brezdúšnik  -a m (ȗ) star. brezdušnež: nasilnež in brezdušnik ♪
430.      brezdúšnost  -i ž (ū) lastnost brezdušnega človeka: žrtev gospodarjeve brezdušnosti; protest proti brezdušnosti in nehumanosti / tehnokratska brezdušnost ♪
431.      brezlúsk  -a -o prid. (ȗ ū) redko ki je brez lusk: brezluske ribe ♪
432.      brezokúsen  -sna -o prid. (ú ū) ki je brez (dobrega) okusa: brezokusna juha / brezokusna kravata neokusna ♪
433.      brezokúsnost  -i ž (ú) značilnost brezokusnega: brezokusnost jedi / očitali so mu brezokusnost ♪
434.      brezuspéšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
435.      brezuspéšnost  -i ž (ẹ́) značilnost brezuspešnega: brezuspešnost njegovih naporov ♪
436.      brezustáven  -vna -o prid. (á) jur. ki je brez ustave: brezustavna doba; brezustavno stanje ♪
437.      brezustávnost  -i ž (á) jur. brezustavno stanje ♪
438.      brezúšec  -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
439.      bronhíolus  -la m (ȋ) anat. najtanjši odcepek bronhija v pljučih ♪
440.      brús  -a m (ȗ) 1. kamen ali priprava za brušenje: z nogo poganjati brus; z brusom gladiti kamen; potegniti z brusom po kosi; ročni brus / knjiž. jezikovni brus priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih napak 2. redko način brušenja, stopnja izbrušenosti: dvignil je briljant proti luči, da bi ocenil brus in lesk 3. slabš. neroden, velik človek, navadno mlajši: tak brus si že, pa se še z otroki podiš; spravi se že ven, brus brusasti! ♪
441.      brusáč  -a m (á) 1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico 2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača ♪
442.      brusáčka  -e ž (ȃ) ženska oblika od brusač ♪
443.      brúsar  -ja m (ȗ) kdor izdeluje ali prodaja bruse: brusarji ponujajo bruse ♪
444.      brusárna  -e ž (ȃ) 1. izdelovalnica brusov: delavec v brusarni 2. redko brusilnica: brusarna dragih kamnov ♪
445.      brusárstvo  -a s (ȃ) brusaška obrt ♪
446.      brusáški  -a -o (á) pridevnik od brusač: brusaško delo ♪
447.      brúseljski  -a -o [sǝl] prid. (ú) nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci ♪
448.      brúsen  -sna -o prid. (ȗ) ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj; brusna plošča / brusno olje ♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine ♪
449.      brusílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. delavec, ki z brusom obdeluje predmete: brusilec diamantov, leč; tečaj za rezkalce in brusilce 2. delavec, obrtnik, ki brusi rezila: brusilec nožev in škarij ♪
450.      brusílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se brusi: brusilni kamen, kolut, stroj; brusilna plošča, priprava; brusilna sredstva ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526