Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (4.242-4.266)


  1.      geniálnost  -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
  2.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪
  3.      geodét  -a m (ẹ̑) strokovnjak za geodezijo: naloge geodetov / pog. sestanek geodetov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geodezijo ♪
  4.      geográf  -a m (ȃ) strokovnjak za geografijo, zemljepisec: posvetovanje geografov; agrarni, gospodarski geograf / na šoli manjka geograf / pog. sestanek geografov iz drugega letnika slušateljev oddelka za geografijo ♪
  5.      geológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za geologijo: diplomiran geolog; geolog za iskanje nafte / pog. sestanek geologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za geologijo ♪
  6.      géomehánski  -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na lastnosti tal, ki so izpostavljena zunanjim vplivom: geomehanski poskus; sondažna dela in geomehanske preiskave ♪
  7.      geométer  -tra m (ẹ̄) strokovnjak za geodezijo s srednjo izobrazbo, zemljemerec: društvo geodetskih inženirjev in geometrov ♪
  8.      géopsihologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) nauk o vplivu zemljepisnih faktorjev na človekovo duševnost ♪
  9.      germánij  -a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija ♪
  10.      germaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko ♪
  11.      germanofíl  -a m (ȋ) kdor se navdušuje za nemško politiko ali kulturo ♪
  12.      gíbati  -ljem tudi -am nedov., tudi gibála (ȋ) 1. raba peša delati gibe, premikati se: star je, komaj še giblje; z roko že lahko giblje / ustnice gibljejo, a ne govorijo; preh. veter giblje veje ∙ ekspr. dokler bom gibal, bom jaz gospodar dokler bom živel; pog., ekspr. dokler bo moj mezinec gibal, se to ne bo zgodilo dokler bom imel le malo moči 2. knjiž. povzročati, pospeševati kako dogajanje: ta oseba giblje dejanje drame; poezija giblje vse, kar je v dobi globoko človeško gíbati se 1. premikati se, hoditi: to vozilo se lahko giblje po kopnem in v vodi; gibati se po obodu kroga; gibati se v ravni črti; gibati se z migetalkami // spreminjati položaj: morje se je burno, nemirno gibalo; veje se gibljejo v vetru 2. biti, zadrževati se kje: mnogo se giblje na svežem zraku; gibal se je v visokih krogih pariške družbe; najraje se giblje med mladino // knjiž. biti omejen, postavljen na kako področje: razprava se giblje v družbenopolitični sferi / publ. nezadovoljstvo se giblje v mejah upravičene kritike 3. biti, nastopati v določenem razponu: cene se gibljejo od pet do deset dinarjev za kilogram; proizvodnja jekla se giblje od tisoč do dva tisoč ton letno; jutranje temperature so se gibale od minus tri do minus osem // publ. biti samo približno določen, ocenjen: škoda se giblje od dveh do treh milijonov gibajóč -a -e: gibajoča sila; gibajoče se ustnice ♪
  13.      gibelín  -a m (ȋ) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš cesarske politike, usmerjene proti papeški politiki: genovski gibelini; gvelfi in gibelini ♪
  14.      gíben  -bna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gib: relief predstavlja zbirko gibnih motivov; poustvarjati gibne in zvočne lastnosti predmetov / izražati čustva z gibnimi oblikami // star. gibalen: gibna sila ♪
  15.      gibljáj  -a m (ȃ) nav. ekspr. malo zaznaven, rahel gib: videti je bilo vsak gibljaj njenega telesa; z enim samim gibljajem ga je odslovila; najmanjši gibljaj te lahko izda / rahel gibljaj trepalnic; pren. gibljaj umetnikove duše ♪
  16.      gibljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se da upogibati, pregibati: posoda z gibljivimi ročaji; gibljiv sklep 2. ki se giblje, premika: gibljiv žerjav; gibljiva polovica lesenih vrat // ki ni vedno enak: gibljive cene; pren. človek gibljivega značaja ♦ ekon. gibljivi del plače del plače, ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške; lingv. gibljivi akcent akcent, ki ni vezan na stalno mesto v besedi gibljívo prisl.: posamezne kosti so čvrsto ali gibljivo povezane med seboj ♪
  17.      gigánt  -a m (ā) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad gigantov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: portal nosita dva giganta 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je gigant // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi gigant umetnosti, znanja 3. publ., ekspr. zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: zgradili so hidroenergetski gigant; obratovati je začelo več novih industrijskih gigantov; tehnični gigant ♪
  18.      gigantomaníja  -e ž (ȋ) ekspr. pretirana težnja po nenavadno velikem, gigantskem: investicijska gigantomanija; pojavi gigantomanije v gradnji industrije ♪
  19.      gigántski  -a -o prid. (ā) ekspr. nenavadno velik, velikanski: gigantski industrijski obrat; gigantske razsežnosti kipa / gigantski boji v revoluciji; gigantski napredek tehnike; opraviti gigantsko delo ♪
  20.      giljotína  -e ž (ȋ) v nekaterih deželah naprava za obglavljanje obsojencev: peljati pod giljotino; usmrtiti z giljotino / obsodili so ga na giljotino smrtno kazen z obglavljenjem s to napravo ♪
  21.      giljotinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) v nekaterih deželah usmrtiti z giljotino: javno giljotinirati ♪
  22.      gimnást  -a m (ȃ) pri starih Grkih učitelj v gimnaziju: grški gimnasti // knjiž., redko telovadec: biti navdušen gimnast ♪
  23.      gimnástičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na gimnastiko, telovaden: začeti z gimnastičnimi vajami; gimnastično orodje / gimnastično društvo ♪
  24.      gimnázij  -a m (á) 1. pri starih Grkih ustanova za (telesno) vzgojo: gimnazij v Atenah / gimnaziji spadajo med najpomembnejše oblike grške arhitekture poslopja teh ustanov 2. zastar. gimnazija: vstopiti v gimnazij ♪
  25.      gín  in džín -a [džin] m (ȋ) žganje z okusom po brinovih jagodah: pili so gin; gin s sodo ♪

   4.117 4.142 4.167 4.192 4.217 4.242 4.267 4.292 4.317 4.342  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA