Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
US (4.151-4.175) 
- forsíranje -a s (ȋ) glagolnik od forsirati: umetno forsiranje obrtniške dejavnosti; forsiranje izvoza industrijskega blaga / forsiranje glasu ♪
- forsírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. izkazovati komu glede na druge večje ugodnosti, večjo podporo, dajati prednost: gledališče forsira izvirno dramatiko; nekaj let po vojni so forsirali bazično industrijo; pog. njega že nekaj časa zelo forsirajo / forsirati izvoz živine zelo ga pospeševati, večati / forsirati ženske v odbore zelo si prizadevati za njihov sprejem 2. pog. pretiravati v intenzivnosti, prenapenjati: forsirati trening / pevec je v višinah zelo forsiral svoj glas ◊ šah. forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; voj. forsirati reko s silo preiti branjeno reko forsíran -a -o: forsirane kulturne izmenjave; forsiran tempo; prisl.: forsirano in togo reševati problem ♪
- fórt -a m (ọ̑) zlasti v ameriškem okolju, nekdaj trdnjava, utrdba: ustavili so se v fortu ob reki / mesto je bilo utrjeno z dvema vrstama fortov ♪
- fortúna -e ž (ȗ) knjiž. usoda, sreča: fortuna mu je pomagala ♪
- fosgén -a m (ẹ̑) kem. dušljivec, ki v pljučih hidrolizira v solno kislino: v prvi svetovni vojni so med drugimi bojnimi plini uporabljali tudi fosgen ♪
- fotélj -a m (ẹ̑) udoben stol z naslonjalom za hrbet in roke, navadno oblazinjen: sedeti na fotelju, v fotelju; mehek, usnjen fotelj; ob steni je stala miza z zofo in fotelji ♪
- fotízem -zma m (ȋ) psih. močno doživljanje vidnih predstav med slušnimi, vonjalnimi ali drugimi zaznavami ♪
- fótolaboratórij -a m (ọ̑-ọ́) delavnica, opremljena s pripravami za izdelavo fotografij, diapozitivov: šola ima delavnico za modelarstvo, radioamaterstvo in fotolaboratorij; delati poskuse v fotolaboratoriju ♪
- fóvč -a m (ọ̑) nar. zahodno nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti fovče ♪
- frájer -ja m (á) pog. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer // nižje pog. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu ♪
- frájtar -ja m (ȃ) v stari Avstriji najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom, poddesetnik: prostak je moral poslušati frajtarja ♪
- frákelj -klja in -na [kǝl] m (á) nekdaj prostorninska mera, osmina litra: na dušek je spil frakelj žganja / pog. ali daš za en frakelj? // steklenička za to mero: udaril je po mizi, da je frakelj kar poskočil ♪
- francóz -a m (ọ̑) priprava za odvijanje ali privijanje z vzporedno se premikajočimi čeljustmi: s francozom odviti matico, vijak ♪
- frankofíl -a m (ȋ) kdor se navdušuje za francosko politiko ali kulturo: bil je navdušen frankofil ♪
- fráter -tra m (á) član samostanskega reda, ki ni duhovnik; brat: patri in fratri so se zbrali pri molitvi ◊ zool. majhna morska riba s temno pego na korenu repne plavuti, Diplodus vulgaris ♪
- frazárjenje -a s (á) glagolnik od frazariti: nimam rad frazarjenja; frazarjenje o uspehih ♪
- frčáti -ím nedov. (á í) ekspr. 1. hitro, slišno leteti: kokoš je v loku frčala na tla / nad njim je frčalo letalo / krogle so frčale okoli glav; kamenje je frčalo po zraku // letati, švigati: kobilice so frčale sem ter tja / trske so frčale na vse strani odletavale; listi že frčijo iz knjige se trgajo, odpadajo / dekleta so frčala iz ene sobe v drugo tekala 2. dov. in nedov., pog. biti izključen, odpuščen (iz službe): to je pa že tak prestopek, da bo frčal // žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: kdor ne zna formul, bo frčal; pri vsakem izpitu je vsaj enkrat frčal 3. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: premlada je še, da bi frčala / frči za njim ♪
- fregáta -e ž (ȃ) voj. vojna ladja, oborožena z lahko artilerijo za zaščito konvojev: konvoj je imel na razpolago fregato in dva rušilca / kapetan fregate čin, za stopnjo višji od kapetana korvete, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša trijamborna vojna ladja, oborožena s topovi ♪
- frekvénca -e ž (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom število ponovitev kakega pojava, pogostnost: ugotavljati frekvenco dihanja, vrtljajev; frekvenca pobliskavanja svetilnika / publ. frekvenca prometnih nesreč raste; v učbenik so sprejete zlasti besede z visoko frekvenco pogosto rabljene / frekvenca strank na pošti // publ. uporaba, izkoriščenost: proga je zaradi premajhne frekvence opuščena; številke pričajo o vedno večji frekvenci prostorov 2. fiz. število nihajev v časovni enoti: spreminjati frekvenco; nizka, visoka frekvenca / oddajnik dela na frekvenci 20,003 megahertza s frekvenco ♦ elektr. omrežna frekvenca frekvenca električne napetosti v električnem omrežju 3. šol. predavateljeva potrditev obiskovanja predavanj: dati, dobiti frekvenco ♪
- frekvénten -tna -o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih ♪
- frekventírati -am nedov. (ȋ) publ. uporabljati, izkoriščati: pode v stanovanju manj frekventiramo kot v javnih lokalih frekventíran -a -o: frekventiran prostor; frekventirana cesta; usmeriti investicije v najbolj frekventirana turistična območja obiskovana ♪
- frênč -a m (ȇ) 1. tekst. gosta, progasto tiskana bombažna tkanina: srajca iz frenča 2. v ruskem okolju vojaški suknjič s štirimi našitimi žepi in dragonarjem ♪
- frenétičen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž. buren, hrupen: frenetičen aplavz; frenetičen smeh; frenetično žvižganje // divji, razbrzdan: frenetičen ples / frenetično navdušenje frenétično prisl.: frenetično vzklikati ♪
- freudízem -zma [frojd-] m (ȋ) teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost: vpliv freudizma na literaturo ♪
- frézar -ja m (ẹ̑) delavec, ki dela pri frezalnem stroju, rezkar: podjetje potrebuje brusače in frezarje ♪
4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201 4.226 4.251 
