Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (3.967-3.991)



  1.      epizodíst  -a m () gled. igralec, ki igra epizodne vloge: pri novi predstavi so najbolj uspeli nekateri epizodisti; igralec epizodist
  2.      epopéja  -e ž (ẹ̑) 1. nav. vznes. ep, zlasti obsežnejši ali junaški: grški epopeji Iliada in Odiseja; Pan Tadeusz je moderna narodna epopeja 2. publ. pripovedno literarno delo, ki na široko obravnava življenje: roman je tragična epopeja narodne preteklosti 3. knjiž. pomembno, junaško dogajanje: osvobodilna vojna je pomenila veliko epopejo za našo deželo
  3.      epruvéta  -e ž (ẹ̑) steklena cevkasta posodica za kemične poizkuse: vliti tekočino v epruveto; segrevati v epruveti; stojalce z epruvetami
  4.      eremít  -a m () knjiž. pčavnik, samotar: eremiti iz prvih časov krščanstva; živeti kot eremit
  5.      eremitáža  -e ž () knjiž. pčavnikovo bivališče: gozdna eremitaža // nekdaj preprosta stavba kot posnetek pčavniškega bivališča
  6.      eremítski  -a -o prid. () knjiž. pčavniški: eremitsko življenje / človek eremitske narave
  7.      ergonomíja  -e ž () veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in devnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev: pri načrtovanju novih strojev upoštevati ergonomijo
  8.      erótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na erotiko, ljubezenski: v romanu si je prizadeval prikazati erotično strast; erotično čustvo / pesmi z erotično vsebino / prebirati erotične spise; erotična poezija / bil je erotičen pustolovec
  9.      erozíja  -e ž () 1. geogr. dolbenje, razjedanje zemeljske površine, zlasti zaradi delovanja tekoče vode: zavarovati zemljišče pred erozijo; voda si razširja podzemeljske kanale z erozijo; globinska erozija; erozija tal / glacialna, rečna erozija 2. med. plitka razjeda, zlasti na sluznici: ugotoviti erozijo na jeziku, na materničnem ustju
  10.      erozíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na erozijo: erozijska sila tekoče vode; erozijsko delovanje / erozijski lonec vdolbina, kotanja, ki nastane zaradi vrtinčenja proda v rečni strugi; erozijska baza; erozijska dolina / erozijsko vnetje ustne sluznice
  11.      erráta  errát [era-] s mn. () tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki
  12.      erúpcija  -e ž (ú) 1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija 2. med. nagel pojav izpčaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba ◊ astr. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja
  13.      eruptíven  -vna -o prid. () 1. nanašajoč se na erupcijo: eruptivna kamnina / eruptivni stadij ošpic 2. knjiž. ki hitro reagira in burno izraža svoja čustva: pesnik je bolj eruptiven in ves obrnjen navzven; človek eruptivne narave / eruptivna življenjska sila / pesnikova eruptivna metaforika
  14.      esaúl  in jesaúl -a m () v carski Rusiji poveljnik manjšega oddelka kozaške vojske
  15.      esejístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi
  16.      esénca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo
  17.      esêr  -a m () nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom
  18.      eskuláp  -a m () knjiž., nav. iron. zdravnik: bil je prepčen na milost in nemilost temu eskulapu; podeželski eskulap
  19.      estáblišment  -a m () publ. uveljavljena plast ljudi, ki nadzoruje javno življenje in ohranja ustaljeni red v družbi: establišment je v krizi; upirati se establišmentu // navadno s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč in vpliv v kaki organizaciji, na kakem področju: finančni, politični, univerzitetni establišment
  20.      estétičen  -čna -o prid. (ẹ́) estetski: moralni in estetični nazori / estetična vrednost literarnega dela / estetični čut; nima estetičnega okusa / ilustracije so zelo estetične
  21.      estétiški  -a -o prid. (ẹ́) zastar. estetski: estetiško čustvo / estetiška vzgoja
  22.      estétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na estetiko: estetski nazor; estetska načela / pri vrednotenju literarnega dela je potrebno upoštevati estetski kriterij; estetska vrednota / estetska analiza umetniškega dela; estetsko-stilna obravnava črtice / učenec ima razvit estetski čut / estetska vzgoja / oblika in estetski videz predmetov; estetska in sanitarna urejenost turističnih krajev / oprema knjige je zelo estetska lepa, okusna; tako plesanje ni estetsko estétsko prisl.: estetsko urejena dvorana; pouk mora učence estetsko vzgajati
  23.      estráda  -e ž () 1. knjiž. vzvišen prostor, oder: estrado so okrasili z girlandami; cesarica je sedela na estradi 2. zlasti v ruskem okolju zabavna prireditev, sestavljena iz kratkih glasbenih, plesnih in artističnih točk
  24.      estuárij  -a tudi estuár -ja m (á) geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke: London stoji ob estuariju Temze
  25.      etablírati  -am dov. in nedov. () star. ustanoviti, postaviti, osnovati: etablirati podjetje; v kraju se je etablirala tkalnica / zastar. etabliral se je v mestu kot splošni zdravnik naselil

   3.842 3.867 3.892 3.917 3.942 3.967 3.992 4.017 4.042 4.067  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA