Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (326-350)


  1.      usúkniti  -em dov. (ú ȗ) zastar. obrniti: usukniti konja / pri delu se zna hitro usukniti ♪
  2.      usúšek  -ška m (ȗ) agr. izgubljanje vlage, vode, zlasti pri uskladiščenih živilih: usušek pri mleku, sadju, senu; izgube zaradi usuška // količina vlage, vode, ki se izgubi pri tem: usušek vina v sodu znaša tri do pet odstotkov na leto ♦ les. količina, navadno izražena v odstotkih, ki pove, za koliko se zaradi izgube vode les skrči ♪
  3.      usušíti  -ím dov., usúšil (ȋ í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti suho: usušiti kruh za drobtine / deklica je usušila solzne oči 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: pri kartanju so ga usušili 3. ekspr. povzročiti, da kdo postane suh, izčrpan: bolezen jo je usušila; trdo delo in slaba hrana sta jih hitro usušila ● ekspr. dva litra so ga usušili popili usušíti se zmanjšati svojo prostornino zaradi izgube vode, vlage: les se je precej usušil / vino v sodu se je usušilo ● pog. že do srede meseca se je popolnoma usušil je potrošil ves denar usušèn -êna -o: usušeni, izmučeni obrazi; usušeno sadje ♪
  4.      usúti  usújem dov., usúl in usùl (ú ȗ) 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: usuti zrnje iz vreče; usuti na tla / usula je predenj košaro jabolk 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročiti, da pride kaj kam v veliki količini: oblaki so usuli dež, točo / strojnice so usule krogle na vojake / sonce je usulo svoje žarke skozi okno usúti se 1. zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od nagnjene ali navpične površine: s stene se je usul omet / s pobočja se je usul plaz // zaradi sipkosti, drobnosti ločiti se od česa sploh: z veje se je usul sneg / ko zapiha veter, se z mačic usuje cvetni prah 2. v veliki količini pasti: na cesto se je usulo kamenje / na kosce se je usul roj os / svetli kodri so se ji usuli na čelo // ekspr. začeti gosto, močno padati: najprej je zagrmelo, nato se je usul dež; iz črnega oblaka se je usula toča; pren. iz ust so se ji usule obtožujoče besede 3. ekspr. (hitro) množično priti: iz šole so se usuli otroci; demonstranti se usujejo čez trg / množica se je usula proti mestu ● ekspr. tisoč vprašanj se je usulo nanj dobil je veliko vprašanj; ekspr. po licih so se ji usule solze začela je močno jokati ♪
  5.      usúžnjenost  -i ž (ȗ) ekspr. stanje usužnjenega: poskušal se je rešiti iz usužnjenosti, v katero ga vklepa revščina ♪
  6.      usužnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. delati, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjevati ljudi 2. ekspr. delati, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: usužnjevati otroke / usužnjevati si umetnike usužnjeváti se ekspr. postajati podrejen, odvisen: usužnjevati se denarju ♪
  7.      usúžnjiti  -im dov. (ú ȗ) 1. knjiž. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: usužnjiti zajete vojake 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: kmete so usužnjili gospodi / usužnjiti svoje telo popolnoma ga podrediti volji usúžnjiti se ekspr. postati podrejen, odvisen: usužnjiti se strogemu redu usúžnjen -a -o: usužnjeno ljudstvo ♪
  8.      usvájanje  -a s (á) glagolnik od usvajati: usvajanje tujih izkušenj / usvajanje novih tehnoloških procesov / usvajanje učne snovi ♪
  9.      usvájati  -am nedov. (á) knjiž. 1. sprejemati kaj tujega in delati za svoje: narod je usvajal tudi tuje običaje; usvajati si sodobne pridobitve // začenjati uporabljati: usvajati nove proizvodne postopke 2. učiti se, priučevati se: učenci usvajajo znanje postopoma; zavestno usvajati gradivo ◊ biol. usvajati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; asimilirati; šol. usvajati učno snov ♪
  10.      usvaljkáti  -ám in usváljkati -am dov. (á ȃ; ȃ) s svaljkanjem izoblikovati: usvaljkati klobaso iz ugnetenega testa ♪
  11.      usvetlíti  -ím dov., usvétli in usvêtli; usvétlil (ȋ í) redko osvetliti, zloščiti: s krpo je usvetlil škornje usvetlíti se postati svetel, svetlejši: blago se je na komolcih sčasoma usvetlilo ♪
  12.      usvojítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od usvojiti: usvojitev stare kulture / usvojitev tujega jezika ● publ. uprli so se usvojitvi osnutka zakona sprejetju ♪
  13.      usvojíti  -ím dov., usvójil (ȋ í) knjiž. 1. sprejeti kaj tujega in narediti za svoje: veliko različic pesmi priča, da je narod to pesem popolnoma usvojil // začeti uporabljati: usvojiti moderno metodo, teorijo; umetnik je usvojil novo izrazno sredstvo 2. naučiti se, priučiti se: usvojiti osnovne pojme matematike; usvojiti tehniko hitrega branja / natančno prebrati in usvojiti besedilo si ga zapomniti ● publ. usvojiti tuje mnenje, predlog sprejeti; publ. tovarna je usvojila izdelavo novega tovornjaka je začela izdelovati ◊ šol. usvojiti učno snov usvojèn -êna -o: nova metoda je že usvojena ♪
  14.      uščeníti  uščénem dov. (ȋ ẹ́) star. uščipniti: uščenil ga je, da bi se zbudil / s prsti se je rahlo uščenila v lice / z vrati si uščeniti roko / pes uščene mačko za rep ugrizne ♪
  15.      uščíp  -a m (ȋ) stisk manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov, s katerim se povzroča bolečina: umaknila se je uščipu ♪
  16.      uščipljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. piker, zbadljiv: njegov odgovor je bil uščipljiv ♪
  17.      uščípniti  -em dov. (í ȋ) 1. s stiskom manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročiti bolečino: potresel ga je in uščipnil, da bi ga zbudil; deklica je uščipnila svojo sosedo; večkrat se je uščipnil, da ne bi zaspal / uščipnil jo je v lice // stisniti med prilegajoča se dela: s pokrovom, z vrati uščipniti; uščipniti se s kleščami / mravlja me je uščipnila ugriznila 2. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo uščipnile; brezoseb. uščipnilo jo je pri srcu, ko je to videla // s premišljeno besedo, izjavo prizadeti: kadar more, ga uščipne ● ekspr. le kaj te je uščipnilo, da že odhajaš kaj je vzrok; ekspr. ni prav, da ravnajo, kakor jih uščipne muhasto, samovoljno ♪
  18.      ušésast  -a -o prid. (ẹ́) podoben ušesu: ušesast zavih plašča / glavo si je pokril z ušesasto kapo s kapo z naušniki ♪
  19.      ušésce  -a s (ẹ̄) 1. manjšalnica od uho: otroka bolijo ušesca / škaf z ušesci / vlekel jo je za ušesca ♦ elektr. spajkalno ušesce kovinska ploščica z luknjico, v katero se prispajka vodnik 2. star. narekovaj: besedo navaja med ušesci ♪
  20.      ušések  -ska m (ẹ̄) manjšalnica od uho: njena usteca in ušeski; narisal je miško z repkom in privihanimi ušeski ∙ ekspr. navila ti bom ušeske kaznovala te bom s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja ♪
  21.      ušésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na uho: ušesna odprtina / ušesni mešiček (ušesna) mečica; (ušesna) mečica mehki spodnji del uhlja / ušesni čep iz vate, plastične snovi oblikovan čep, ki, vstavljen v sluhovod, ščiti pred hrupom, ropotom; zdravnik za ušesne bolezni ♦ anat. ušesna troblja cev, ki povezuje srednje uho z žrelom; biol. ušesno maslo rjavkast izloček žlez lojnic zunanjega sluhovoda; med. ušesni čep čep iz ušesnega masla; vet. ušesna znamka navadno kovinska ploščica z registrsko številko živali in njene matere, ki se pritrdi na uhelj zlasti goveda, prašiča ♪
  22.      ušésnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., star. naušnik: kučma z ušesnicami ♪
  23.      ušésnik  -a m (ẹ̑) nav. mn., knjiž. naušnik: usnjena čepica z ušesniki, spetimi na vrhu glave ♪
  24.      ušibíti se  -ím se dov., ušíbil se (ȋ í) upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: brv se je pod našo težo ušibila; veja se je ušibila od debelih sadežev / nenadoma so se mu noge ušibile in je padel zašibile ušibíti knjiž. povzročiti, da kaj postane šibko, oslabelo: občutek krivde mu je ušibil kolena ♪
  25.      ušíca  -e ž (í) zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove: na jablanah so se pojavile ušice; zatirati ušice; jajčeca ušic / listne ušice listne uši ♦ zool. šipkova ušica žuželka, ki živi na vrtnicah, Macrosiphon rosae; trtna ušica žuželka, ki živi na koreninah vinske trte, Viteus vastatrix ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA