Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
US (2.926-2.950)
- cigánstvo -a s (ȃ) kar se nanaša na cigane: ciganstvo predstavlja v kraju velik problem / ekspr. na dopustu je spal pod šotorom in si sam kuhal, ampak to ciganstvo mu je bilo všeč ♪
- cigumígu m neskl., tudi cigumígu -ja (ȋ) slabš. igranje na godalo: ne morem poslušati njihovega cigumigu; goslačev cigumigu // godalo: spravite že tisti cigumigu ♪
- cík -a m (ȋ) okus ali vonj po kislem, ki ga ima vino, če se kvari: vino ima cik / nevarnost za cik je v vročini večja ♪
- cikcákast -a -o prid. (ā) večkrat ostro ukrivljen, lomljen: cikcakast blisk; pot se spušča v naglih cikcakastih zavojih; cikcakasta črta / obleka je bila obšita s cikcakastim trakom; pren. cikcakasta pot do uspeha cikcákasto prisl.: cikcakasto bežati; kolona je hodila cikcakasto ♪
- cikel skupina gl. ciklus ♪
- cíkličen -čna -o prid. (í) 1. ki tvori ciklus, celoto: ciklična pesnitev / ciklični sistem predavanj 2. ki se pojavlja v ciklusih: ciklične gospodarske krize; ciklična gibanja gospodarstva / ciklično zaporedje ◊ kem. ciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču; muz. ciklična forma glasbena oblika, ki sestoji iz več stavkov cíklično prisl.: pesniška zbirka je ciklično urejena ♪
- cíkličnost -i ž (í) lastnost, značilnost cikličnega: cikličnost pisateljevih novel / cikličnost poteka industrijske proizvodnje ♪
- ciklo... ali cíklo... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na ciklus, krog, kroženje: ciklometričen 2. kem. nanašajoč se na organske spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču: cikloparafin ♪
- ciklofreníja -e ž (ȋ) psiht. duševna bolezen, ki se v obliki manije ali depresije pojavlja v presledkih ♪
- ciklotímen -mna -o prid. (ȋ) psih. ki je spremenljivega razpoloženja in usmerjen v okolje: ciklotimna osebnost / ciklotimen temperament ♪
- cíkniti 1 -em dov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. prikrito omeniti kaj, namigniti: ciknila je na njegovo ponesrečeno snubitev / že vemo, zakaj je ciknil 2. nepreh. zaradi kvarjenja postati, biti kisel: vino cikne / žganje cikne po prismojenem ima priokus po prismojenem cíknjen -a -o: ciknjeno vino ♪
- cílj -a m (ȋ ȋ) 1. kraj ali predmet, do katerega se hoče priti: hoditi, tavati brez cilja; priti na cilj; končno sva na cilju; cilj potovanja je Dubrovnik ♦ šport. prvi priteči skozi cilj natanko označeni konec tekmovalne proge // predmet, v katerega se strelja, tarča: strel zgreši cilj / streljanje v cilj; pren. v debati je streljal mimo cilja 2. kar se hoče doseči s prizadevanjem: imeti svoj cilj; strateški, vzgojni cilj; njegovi visoki cilji; cilj življenja; postavil si je za cilj, da zmaga; ne izbira sredstev za dosego cilja / neprav., v prislovni rabi kopati jarke v cilju izsuševanja terena zaradi izsuševanja ♪
- cíljati -am nedov. (í) pog. ocenjevati lego, oddaljenost cilja pred streljanjem, metanjem; meriti: ustrelil je, ne da bi bil ciljal; s kamnom je ciljal v drevo; dobro cilja; pren. iz njegovih pogledov je uganil, da cilja nanj // redko na tihem želeti, pričakovati kaj: na to službo jih več cilja / ekspr. ta pa visoko cilja ♪
- cíljnost -i ž (ȋ) knjiž. usmerjenost k cilju, namenu; smiselnost, smotrnost: iskanje nove življenjske ciljnosti; premišljati o ciljnosti in brezciljnosti ♪
- címa -e ž (í) 1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši 2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato 3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime ♪
- címet -a m (ȋ) posušeno lubje cimetovca, uporabljano kot dišava: rižu dodati sladkor in cimet; potresti jed s cimetom; cel, zmlet cimet; duh po cimetu ♪
- címetovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega posušeno lubje se uporablja kot dišava: aromatični listi cimetovca ♪
- cineást -a [ci- in si-] m (ȃ) knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu ♪
- cinemaskop tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura ♪
- cineráma -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame; neskl. pril.: cinerama film; cinerama tehnika ♪
- cíniti -im nedov. (í ȋ) prekrivati kovino s tanko plastjo kositra: ciniti jekleno pločevino // zadelovati, zalivati s kositrom: ciniti posodo, ki pušča ♪
- cípa 2 -e ž (í) zool. škrjancu podobna ptica iz družine pastiric, Anthus: na Ljubljanskem barju so včasih lovili cipe ♪
- cíprje -a s (ȋ) bot., navadno v zvezi ozkolistno ciprje visoka rastlina gozdnih posek s suličastimi listi in temno rdečimi cveti, Chamaenerion angustifolium: razsežne poseke je pregrnilo visoko rdeče ciprje ♪
- cirílmetódijski -a -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov ♪
- cirílmetódovec -vca m (ȋ-ọ̑) član Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov ♪
2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026