Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (2.492-2.516)



  1.      bezgálnik  -a [bǝzganik] m () slabš. slaba pka: Ali je to sploh orožje! To je bezgalnik! Ropotuljica za otroke! (C. Kosmač)
  2.      bezgóv  in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bǝz] prid. (ọ́; ọ́; ǝ̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les; bezgove jagode; bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova pka igrača iz bezgove veje za pokanje
  3.      bezgóvka  tudi bèzgovka -e [bǝz] ž (ọ̄; ǝ̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba pka
  4.      bežánje  -a s () glagolnik od bežati: poskus bežanja / bežanje pred samim seboj
  5.      biánko  in biánco [bjanko] prisl. () adm. brez besedila ali z ne docela izpolnjenim besedilom, ki bo po izpolnitvi ustrezalo dogovoru: podpisati bianko; neskl. pril.: bianko podpis ♦ fin. bianko menica podpisana, toda ne (docela) izpolnjena menica
  6.      bíatlon  -a m () šport. tekmovanje v smučarskem teku in streljanju s pko: državno prvenstvo v biatlonu
  7.      bibliotekár  -ja m (á) strokovni uslužbenec v knjižnici; knjižničar: bibliotekar študijske knjižnice ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec z visoko izobrazbo
  8.      bibliotekárka  -e ž (á) strokovna uslužbenka v knjižnici; knjižničarka
  9.      bíč 1 in bìč bíča m ( í; í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadlogamuz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
  10.      bíček 2 -čka m () bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček
  11.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  12.      bíkovka  -e ž (í) močen korobač iz posene bikove kite: bikovka jim je padala po hrbtu; pretepsti z bikovko / umrla je za posledicami bikovke
  13.      bíkovski  -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno bíkovsko prisl.: bikovsko raščen moški
  14.      bílabiál  -a m (-) lingv. soglasnik, tvorjen z obema ustnicama, dvoustničnik: izgovor bilabialov
  15.      bílabiálen  -lna -o prid. (-) lingv. ki se tvori z obema ustnicama, dvoustničen: bilabialni soglasnik
  16.      bilancíst  -a m () uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista
  17.      bilína  -e ž () lit. ruska epska ljudska pesem o junakih: pevci bilin
  18.      bílje  bílj ž mn. ( ) nekdaj verski obred z molitvami za pokoj umrlega: opravili so bilje za pokojnim / Narod mehkužnik bi do izdihnil, še sveče bi mu ne žgali, še bilj bi mu ne peli (I. Cankar)
  19.      biológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slateljev oddelka za biologijo
  20.      biónika  -e ž (ọ́) veda, ki ska reševati probleme tehnike s študijem funkcij živih bitij: strokovnjak s področja bionike; laboratorij za bioniko
  21.      bíplán  -a m (-) aer. letalo z dvojnimi krili; dvokrilnik: preizkal je starinski biplan
  22.      birìč  -íča m ( í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh)
  23.      biríški  -a -o prid. () nanašajoč se na biriče: biriška služba; biriško krdelo / pij, da biriška!
  24.      biríštvo  -a s () 1. biriška služba: birištvo mu je prinašalo skromne dohodke 2. ekspr. nasilje, ovadtvo: birištvo je bilo v najlepšem cvetu
  25.      birokratizírati  -am nedov. in dov. () nav. slabš. uvajati birokratizem: birokratizirati družbene odnose; ustanova se je birokratizirala birokratizíran -a -o: birokratizirani državni aparat

   2.367 2.392 2.417 2.442 2.467 2.492 2.517 2.542 2.567 2.592  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA