Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (2.367-2.391)



  1.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom
  2.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  3.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  4.      avtokláv  -a m () teh. neprodno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih
  5.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdni avtomati
  6.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  7.      avtomátka  -e ž () redko avtomatska pka, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
  8.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska pka; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  9.      ávtomehánika  -e ž (-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov
  10.      avtomobílen  -lna -o prid. () redko avtomobilski: avtomobilna industrija
  11.      avtomobílski  -a -o prid. () nanašajoč se na avtomobil: avtomobilski motor; avtomobilska guma, hupa, sirena / avtomobilski servis; avtomobilska cesta; avtomobilska industrija / avtomobilski park; avtomobilski salon; avtomobilska kolona; avtomobilski promet; avtomobilska dirka; avtomobilska nesreča ♦ ptt avtomobilska pošta pošta, ki posluje v avtomobilu
  12.      ávto-móto  tudi ávtomóto neskl. pril. (-ọ̑) nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub; avto-moto dirke; avto-moto drtvo / Avto-moto zveza Slovenije
  13.      avtonomíja  -e ž () samostojno upravljanje določenega ozemlja v okviru države, samouprava: doseči, imeti, izgubiti avtonomijo; politična avtonomija dežele / univerzitetna avtonomija // knjiž. neodvisnost, samostojnost: zagotovljena je avtonomija osebnosti; avtonomija umetniškega ustvarjanja
  14.      avtonómnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost avtonomnega: avtonomnost pokrajine; avtonomnost kulturnih ustanov / branili so avtonomnost umetnosti
  15.      ávtopromèt  in ávto promèt -éta m (- -ẹ́) avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet / Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje
  16.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  17.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  18.      ávtostòp  -ópa m (- -ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop
  19.      ávtosugestíja  -e ž (-) sugestija samemu sebi: uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije
  20.      avtotomíja  -e ž () zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke
  21.      ávtozvéza  in ávto zvéza -e ž (-ẹ̑) redko avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana—Ig
  22.      ázbuka  -e ž () ustaljeno zaporedje črk v glagolici ali cirilici: tretja črka azbuke
  23.      ázo...  prvi del zloženk () kem. nanašajoč se na atomsko skupino iz dveh atomov dika: azobenzol / azobarvila in azo barvila
  24.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi drtva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečajuzool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
  25.      bábjak  stil. bábjek -a m () slabš. ženskar: to ti je velik babjak / ekspr. ti babjak, slepar // ekspr. bojazljiv človek: pustili so pke in zbežali, babjaki!

   2.242 2.267 2.292 2.317 2.342 2.367 2.392 2.417 2.442 2.467  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA