Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (2.351-2.375)



  1.      avdiométer  -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje slnih zmogljivosti esa: ugotoviti stopnjo naglnosti z avdiometrom
  2.      avditíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na sluh, slen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši
  3.      avditórij  -a m (ọ́) prostor za poslalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslalci v tem prostoru, poslalstvo: avditorij je navdeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju
  4.      averoízem  -zma m () filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka di nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem
  5.      avgúr  -ja tudi ávgur -a m (ū; ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji
  6.      aviátik  -a m (á) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec: nekdanji aviatik // kdor je v letalski službi
  7.      avokádo  -a m () tropski sadež hrkaste oblike: jesti avokado
  8.      avokádovec  -vca m () tropsko drevo s suličastimi listi in užitnimi sadovi hrkaste oblike
  9.      avskultácija  -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslanjem, oslkovanje: avskultacija pljuč, srca
  10.      avskultírati  -am nedov. () med. preiskovati organe s poslanjem, oslkovati: avskultirati pljuča
  11.      avstrijakánt  in avstrijakànt -ánta m (ā á; á) slabš., nekdaj kdor se pretirano navduje za politično ureditev ali življenje v stari Avstriji: imeli so ga za avstrijakanta; zagrizen avstrijakant
  12.      avstríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na Avstrijce ali Avstrijo: avstrijski državni prvak; avstrijska vlada / avstrijski igralci so imeli velik uspeh // nanašajoč se na staro Avstrijo: avstrijski cesar; avstrijska krona / avstrijski Slovani
  13.      ávstro-  prvi del zvez () nanašajoč se na staro Avstrijo: avstro-ruski odnosi ♦ zgod. avstro-ogrska nagodba dogovor, po katerem se je habsburška monarhija leta 1867 razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem
  14.      avstrofíl  -a m () kdor se navduje za avstrijsko politiko ali kulturo
  15.      ávšast  -a -o prid. () ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati
  16.      ávtocistêrna  -e ž (-) tovorni avtomobil s cisterno: gasilsko drtvo je kupilo novo avtocisterno; nafto so pripeljali z avtocisterno; avtocisterna s prikolico
  17.      avtodróm  -a m (ọ̑) posebej urejen prostor za poskusne motorne vožnje ali dirke: zgradili bodo nov, sodoben avtodrom
  18.      avtohtónost  -i ž (ọ̑) značilnost avtohtonega: teorija o avtohtonosti Slovanov na jugu / avtohtonost umetnikovega ustvarjanja
  19.      ávtokár  -a m (-) v nekaterih deželah velik, udoben avtobus za potovanja ali izlete: avtokari se ustavljajo zmeraj na trgu sredi mesta
  20.      avtokláv  -a m () teh. neprodno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih
  21.      avtomát  -a m () 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehaničnovoj. brzostrelka // aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdni avtomati
  22.      avtomátičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatični stroji; avtomatične prestave, zavore; avtomatična tehtnica / avtomatična telefonska centrala; avtomatično prevajanje; avtomatično usmerjanje prometa 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: avtomatičen prehod pravic in dolžnosti; avtomatična valorizacija pokojnin; avtomatično napredovanje v službi // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: avtomatični gibi; njegovo pripovedovanje je bilo čisto avtomatično / osebe v njegovi povesti so preveč avtomatične avtomátično prisl.: naprava deluje avtomatično; s tem bo avtomatično izgubil svoj položaj; avtomatično mu je pritrdil
  23.      avtomátka  -e ž () redko avtomatska pka, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
  24.      avtomátski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska pka; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
  25.      ávtomehánika  -e ž (-á) dejavnost, ki se ukvarja s popravljanjem avtomobilov: odprli so delavnico za avtomehaniko // nauk o ustroju avtomobilov

   2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA