Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (2.067-2.091)



  1.      abc  tudi abecé [prva oblika abecé in abǝcǝ̀] m neskl. (ẹ̑; ǝ̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
  2.      abdominálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi ♦ med. abdominalni tifus trebni tifus
  3.      abecéda  -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
  4.      ablaktácija  -e ž (á) 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
  5.      àbnormálen  -lna -o prid. (-) ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast; spolno abnormalen moški / abnormalen človek devno neuravnovešen, defekten àbnormálno prisl.: otrok ima abnormalno veliko glavo
  6.      àbnormálnost  -i ž (-) nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti devne neuravnovešenosti
  7.      abnórmen  -mna -o prid. (ọ̑) 1. redko abnormalen: abnormne okoliščine / devno abnormne osebnosti 2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
  8.      abnormitéta  -e ž (ẹ̑) redko abnormalnost: čustvene abnormitete
  9.      abnórmnost  -i ž (ọ̑) redko abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / devna abnormnost
  10.      abolícija  -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije ♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
  11.      abonènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov ♦ gled. abonent reda B
  12.      abortírati  -am dov. in nedov. () med. imeti abortus; splaviti: ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
  13.      ábranek  -nka m () 1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke 2. na dlaki prisena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
  14.      abrazíja  -e ž () 1. geol. izpodjedanje, renje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
  15.      abrazív  -a m () metal. material, ki se uporablja za brenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
  16.      abreviatúra  -e ž () redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte ♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpčenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
  17.      absentízem  -zma m () izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
  18.      absolúcija  -e ž (ú) rel. odpčenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
  19.      absolúten  -tna -o prid. () 1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična 2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč 3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast ◊ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila neglede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka; muz. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova absolútno prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba // ekspr. poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
  20.      absolutórij  -a m (ọ́) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem
  21.      absorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; tržišče ne more absorbirati vse industrijske proizvodnje; to delo ga je vsega absorbiralo
  22.      abstinénčen  -čna -o (ẹ̑) pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno drtvo
  23.      abstinêntski  in abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄) pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko drtvo
  24.      absúrd  -a m () kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze ♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
  25.      abuzíven  -vna -o () pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval

   1.942 1.967 1.992 2.017 2.042 2.067 2.092 2.117 2.142 2.167  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA