Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.976-2.000)



  1.      velikodúšen  -šna -o prid.) ki stori komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: velikoden človek; biti velikoden do koga / velikodna ponudba / velikoden podpornik velikodúšno prisl.: velikodno odpčati napake
  2.      velikodúšje  -a s () stanje človeka, ki je pripravljen storiti komu kaj dobrega, zaželenega, čeprav mu tega glede na položaj, pretekle odnose ni treba storiti: prevzelo ga je velikodje / zahvaliti se komu za velikodje
  3.      velikodúšnost  -i ž (ū) lastnost, značilnost velikodnega človeka: hvaliti, občudovati velikodnost koga; velikodnost do nasprotnika
  4.      velikorúski  -a -o prid. () star. ruski: velikoruski jezik; velikoruski narod / velikoruska glasba
  5.      vírus  -a m () 1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata 2. elektr. hotena, namerna napaka v računalniškem programu, ki ovira, onemogoča delo z računalnikom: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus
  6.      vírusen  -sna -o prid. () 1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij 2. med. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica
  7.      virusologíja  -e ž () veda o virusih; virologija
  8.      vodoprepústen  -tna -o prid. (ú) geol. ki prepča vodo: vodoprepustna plast
  9.      vpúst  -a m () glagolnik od vpustiti: vpust pare v parni stroj
  10.      vpustíti  -ím dov., vpústil ( í) strojn. narediti, da kaj pride v kaj: vpustiti paro v parno turbino
  11.      vsèodpčajóč  tudi vsèodpčajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse odpča: biti vseodpčajoč / vseodpčajoča ljubezen / vseodpčajoč nasmeh
  12.      vsèodpčánje  -a s (-) knjiž. odpčanje vsega: govoriti o ljubezni in vseodpčanju / izraz vseodpčanja na obrazu
  13.      vsèrúski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na vse Ruse ali vso Rusijo: vseruski kongres; vserusko središče
  14.      vsèusmíljen  -a -o prid. (-) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik
  15.      vzdúšen  -šna -o prid. () zastar. 1. zračen: vzdne plasti 2. zaden, dljiv: vzden prostor; proti večeru je postalo vzdno / vzden zrak soparen, težekzool. vzdni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spčanje v vodi
  16.      vzdúšje  -a s () navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdje je postalo napeto; prijateljsko, zaupno vzdje; v takem vzdju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdje / za boljše vzdje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdje pesmi občutje // kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdje; vzdje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdje časa 2. zastar. zrak: vzdje je precej zatohlo; vlažno vzdje
  17.      vzdúšnica  -e ž () nav. mn., zool. cevka pri žuželkah in stonogah, po kateri pride zrak do organov; zračnica
  18.      zabrusíti 1 in zabrúsiti -im dov. ( ú) z nepravilnim brenjem povzročiti, da rezilo ni ostro: zabrusiti nož; zabrusiti žago zabrúšen -a -o: zabrena kosa
  19.      zabrusíti 2 in zabrúsiti -im dov. ( ú) 1. ekspr. vreči, zagnati: zabrusiti kamen v okno; šolsko torbo je zabrusil v kot 2. slabš. ostro, osorno reči, povedati: zabrusil mu je cel kup očitkov; zabrusil jim je, da se nikogar ne boji; nesramno, osorno zabrusiti / zabrusiti komu nazaj ostro, osorno odgovoritislabš. v brk, obraz kaj zabrusiti komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje
  20.      zabànt  -ánta m ( á) nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh: biti pijanec in zabant; zmerjati koga z zabantom
  21.      zabávanje  -a s () nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje: povsod išče priložnost za zabavanje
  22.      zabávati  -am nedov. () nižje pog. izmikati se delu, lenariti: nič ne dela, samo zabava; zabavati na račun drugih
  23.      začustvováti  -újem dov.) doživeti čustva, čustveno vznemirjenost: gledalec začustvuje s tragičnim junakom / prepozno je, so začustvovali
  24.      zadúšen 1 -šna -o prid. (ú ū) ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje: zaden hlev, prostor / zadna sopara; zadno ozračje / zaden dan; zadna vročina / zaden smrad zadljiv / ekspr. zaden tolmun brez dotoka sveže vode; pren. zadno družbeno okolje zadúšno prisl.: zadno vroč / v povedni rabi v rovu je postajalo zadno
  25.      zadúšen 2 -šna -o prid. () v različnih religijah ki je za de umrlih: zadni obredi / zadni denar

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA