Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.942-1.966)



  1.      túskulum  in túskul -a m () knjiž. mirno in udobno zavetje, bivališče: iz mestnega hrupa se je umaknil v svoj tuskulum
  2.      túš 1 -a m () 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tem; t in redis pero / kitajski t / t za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tu // risba v tej tehniki: razstava olj in tev
  3.      túš 2 -a m () pog. prha: kopalnica s tem / vroč t; novica je nanjo delovala kot mrzel t / stopiti pod t / po tu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud t zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje
  4.      túš 3 -a m () muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra t
  5.      túš 4 -a m () šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: po tu sodnik prekine dvoboj / premagati nasprotnika s tem
  6.      tíranje 1 -a s () glagolnik od tirati1: tiranje načrta / tiranje ležajev
  7.      tíranje 2 -a s () glagolnik od tirati2: tiranje z mrzlo vodo; kopanje in tiranje
  8.      tíranka  -e ž () žarg., um. risba v tu, s tem: razstava tirank / Pregljeve tiranke
  9.      tírati 1 -am nedov. in dov. () 1. risati, prekrivati s tem: tirati načrt 2. ličiti s tem: tirati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tirno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tirati ležaj tečaja tíran -a -o: tirana risba
  10.      tírati 2 -am nedov. in dov. () pog. umivati s prho; prhati: tirati otroke; tirati se s toplo vodo
  11.      tírati 3 -am dov. in nedov. () šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: tirati nasprotnika
  12.      tíren  -rna -o prid. () nanašajoč se na tiranje1: tirni postopek / tirna plošča zelo gladka plošča, premazana s tem, barvo, za označevanje izboklih mest s pritiskom ob obdelovanec
  13.      ubrusíti  in ubrúsiti -im dov. ( ú) z brenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti: ubrusiti ventil; ubrusiti s smirkovim papirjem ubrusíti se in ubrúsiti se 1. zmanjšati se zaradi brenja: osla se ubrusi 2. pri brenju se poškodovati: pazi, da se ne ubrus
  14.      udúšati  -am nedov. (ū) star. diti: mehka trava je udala korake; njegov glas se je udal v joku / udati svoja čustva zadrževati, premagovatizastar. kislina uda vsa živa bitja ubija, uničuje
  15.      udeváti  -újem nedov.) star. diti: trava je udevala korake / udevati svoja čustva, hrepenenje zadrževati, premagovati
  16.      udítev  -tve ž () glagolnik od uditi: uditev upora / uditev nemira (v sebi)
  17.      udíti  -ím dov., udúšil ( í) 1. zaditi: samica je udila mladiča / skoraj se je udil v dimu / tesnoba ga je hotela uditi; uditi svojo vest 2. ekspr. s silo zavreti, preprečiti: uditi vstajo / razum je udil nagon; uditi otrokovo samostojnost / uditi jok, smeh; udila je solze, ki so ji silile v oči / uditi bolečino, strah 3. zmanjšati jakost zvoka: ropotanje strojev je udilo besede; preproga udi korake 4. redko pogasiti: ogenj so s težavo udili / uditi cigareto v pepelniku ugasniti 5. ekspr. popiti, izpiti: udili so veliko vina / steklenico je hitro udil udèn -êna -o: uden glas; prisl.: udeno krikniti
  18.      udljív  -a -o prid. ( í) star. zadljiv: zajel jih je gost, udljiv dim / zrak je postajal vse bolj udljiv soparen, težek
  19.      uglíti  -ím dov., uglúšil ( í) povzročiti, da se kaj ne sliši: preproga je uglila korake // s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši; ogliti: vreščanje ga je skoraj uglilo
  20.      úlkus  -a m () med. razjeda, čir: imeti ulkus na goleni, vratu / dieta za bolnike z želodčnim ulkusom; ulkus na dvanajstniku / perforirani ulkus
  21.      úlkusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na ulkus: ulkusna rana / ulkusna dieta
  22.      úterus  -a m () anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica: razvoj zarodka v uterusu
  23.      úzus  -a m () 1. knjiž. navada, običaj: mednarodna izmenjava teh podatkov je že uzus 2. lingv. splošna raba: pri določanju stilnih značilnosti besed upošteva slovar tudi uzus / jezikovni, knjižni uzus
  24.      várka  -e ž () ženska, ki se poklicno ukvarja z varovanjem otrok: varke v otroških vrtcih / tečaj za varke // pog. varuhinja: otrokom je bila dobra varka / ostal je doma za varko
  25.      várki  -a -o prid. () nanašajoč se na varuhe ali vartvo: varke dolžnosti / do nje je imel varki odnos várko prisl.: vedel se je varko

   1.817 1.842 1.867 1.892 1.917 1.942 1.967 1.992 2.017 2.042  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA