Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
US (1.901-1.925)
- tezávrus -a tudi tezáver -vra m (ā) lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku ♪
- têžkoindustríjski -a -o prid. (ē-ȋ) nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki ♪
- tífus -a m (ȋ) poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, strok. trebušni tifus: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifus ♦ med. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpuščaji, ki jo prenašajo uši; pegavica ♪
- tífusar -ja m (ȋ) žarg. tifusni bolnik: skrbeti za tifusarje; rešitev ranjencev in tifusarjev ♪
- tífusen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne ♪
- tífusnik -a m (ȋ) knjiž. tifusni bolnik: zdraviti tifusnike ♪
- tónus -a m (ọ̑) biol. napetost tkiva, zlasti mišičnega: tonus narašča, pada; visok tonus / mišični tonus ♪
- tórus -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa // ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa 2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek ♪
- trámbus neskl. pril. (ȃ) avt., navadno v zvezi trambus kabina kabina avtobusa ali tovornjaka, nameščena nad motorjem vozila: tovornjak s trambus kabino ♪
- trebúšast -a -o prid. (ú) ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je plečat in trebušast; trebušasta žival / trebušasto telo // ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebušast vrč; cerkev s trebušasto kupolo / velike, trebušaste ladje / trebušast nahrbtnik ♦ bot. trebušasta zvončnica zvončnica s posameznimi zvonastimi cveti ali cveti v socvetjih, ki raste v gorah, Campanula cochleariifolia ♪
- trebušàt -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je prsat in trebušat // ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebušat vrč ♪
- trebúšček -čka m (ȗ) manjšalnica od trebuh: otrokov okrogli trebušček / ekspr. začel se mu je delati trebušček / vrček s poslikanim trebuščkom ∙ ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé ♪
- trebúšec -šca m (ȗ) redko 1. trebušček: imel je že trebušec 2. trebušnik: med vegetarijanci ni trebušcev ♪
- trebúšek -ška m (ȗ) otr. trebušček: trebušek me boli ♪
- trebúšen 1 -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na trebuh: trebušna stran telesa / trebušni organi; trebušne mišice; trebušna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebušni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, boki ♦ anat. trebušna mrena mrena, ki obdaja trebušno votlino in organe v njej; (trebušna) prepona mišična pregrada med prsno in trebušno votlino; trebušna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebušni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebušno
dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebušna prepona; zool. trebušna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebušna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče ♪
- trebúšen 2 -šna -o prid. (ū) trebušast: z leti je postal trebušen; trebušna gospodinja / trebušna steklenica ♪
- trebuševína -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: svinjska trebuševina ♪
- trebušína -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebušina: porabiti trebušino za klobase ♪
- trebúšiti se -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru ♪
- trebúšje -a s (ȗ) redko področje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebušja ♪
- trebúšnat -a -o prid. (ȗ) trebušast: trebušnat gostilničar / trebušnata steklenica ♪
- trebúšnica -e ž (ȗ) 1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebušniki in trebušnice 2. anat. potrebušnica: vnetje trebušnice ♪
- trebúšnik -a m (ȗ) ekspr. kdor ima velik, debel trebuh: za trebušnike je ta pot prenaporna ♪
- trebušnjáča -e ž (á) zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebušni strani ♪
- trebúšnost -i ž (ū) ekspr. značilnost človeka z velikim, debelim trebuhom: skrival je sive lase in trebušnost ♪
1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001