Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

US (1.901-1.925)



  1.      tezávrus  -a tudi tezáver -vra m (ā) lingv. slovar, ki vsebuje vse besede, uporabljane v določenem jeziku
  2.      têžkoindustríjski  -a -o prid. (ē-) nanašajoč se na težko industrijo: težkoindustrijsko središče / težkoindustrijski izdelki
  3.      tífus  -a m () poljud. bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju, strok. trebni tifus: preboleti tifus; cepiti proti tifusu; umreti za tifusom; epidemija tifusa; kolera in tifusmed. pegasti ali pegavi tifus bolezen z visoko vročino, glavobolom in izpčaji, ki jo prenašajo i; pegavica
  4.      tífusar  -ja m () žarg. tifusni bolnik: skrbeti za tifusarje; rešitev ranjencev in tifusarjev
  5.      tífusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na tifus: tifusni bolnik / tifusna vročina / tifusna epidemija ♦ biol. tifusni bacil; sam.: skrb za jetične in tifusne
  6.      tífusnik  -a m () knjiž. tifusni bolnik: zdraviti tifusnike
  7.      tónus  -a m (ọ̑) biol. napetost tkiva, zlasti mišičnega: tonus narašča, pada; visok tonus / mišični tonus
  8.      tórus  -a m (ọ̑) 1. geom. telo, ki nastane pri vrtenju kroga okoli osi, ležeče v isti ravnini in oddaljene od njegovega središča bolj, kot je njegov polmer: prostornina torusa // ploskev, ki omejuje to telo: površina torusa 2. arhit. obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov; svitek
  9.      trámbus  neskl. pril. () avt., navadno v zvezi trambus kabina kabina avtobusa ali tovornjaka, nameščena nad motorjem vozila: tovornjak s trambus kabino
  10.      trebúšast  -a -o prid. (ú) ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je plečat in trebast; trebasta žival / trebasto telo // ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebast vrč; cerkev s trebasto kupolo / velike, trebaste ladje / trebast nahrbtnik ♦ bot. trebasta zvončnica zvončnica s posameznimi zvonastimi cveti ali cveti v socvetjih, ki raste v gorah, Campanula cochleariifolia
  11.      trebàt  -áta -o prid. ( ā) ekspr. ki ima velik, debel trebuh: bil je prsat in trebat // ki ima zelo velik, izrazit izbočeni del: trebat vrč
  12.      trebúšček  -čka m () manjšalnica od trebuh: otrokov okrogli trebček / ekspr. začel se mu je delati trebček / vrček s poslikanim trebčkom ∙ ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebček veliko, z užitkom jé
  13.      trebúšec  -šca m () redko 1. trebček: imel je že trebec 2. trebnik: med vegetarijanci ni trebcev
  14.      trebúšek  -ška m () otr. trebček: trebek me boli
  15.      trebúšen 1 -šna -o prid. () nanašajoč se na trebuh: trebna stran telesa / trebni organi; trebne mišice; trebna votlina votlina, v kateri so prebavni organi / trebni ples ples, pri katerem se ritmično premikajo zlasti trebuh, bokianat. trebna mrena mrena, ki obdaja trebno votlino in organe v njej; (trebna) prepona mišična pregrada med prsno in trebno votlino; trebna slinavka za želodcem ležeča žleza, ki izloča prebavni sok in hormone; med. trebni tifus bolezen z visoko vročino in prebavnimi motnjami, pri kateri nastanejo razjede na črevesju; trebno dihanje dihanje, pri katerem se širi in krči trebna prepona; zool. trebna plavut parna plavut pri ribah, ležeča na trebuhu; trebna vreča vreči podobna kožna guba na trebuhu nekaterih sesalcev, v kateri nosi samica mladiče
  16.      trebúšen 2 -šna -o prid. (ū) trebast: z leti je postal treben; trebna gospodinja / trebna steklenica
  17.      trebevína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebina: svinjska trebevina
  18.      trebína  -e ž (í) meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča; potrebina: porabiti trebino za klobase
  19.      trebúšiti se  -im se nedov.) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebil se je in pretegoval / jadra so se trebila v vetru
  20.      trebúšje  -a s () redko področje trebuha, trebuh: krepiti mišice trebja
  21.      trebúšnat  -a -o prid. () trebast: trebnat gostilničar / trebnata steklenica
  22.      trebúšnica  -e ž () 1. ekspr. ženska, ki ima velik, debel trebuh: trebniki in trebnice 2. anat. potrebnica: vnetje trebnice
  23.      trebúšnik  -a m () ekspr. kdor ima velik, debel trebuh: za trebnike je ta pot prenaporna
  24.      trebnjáča  -e ž (á) zool. osrednje živčevje mnogočlenarjev, ki leži na trebni strani
  25.      trebúšnost  -i ž (ū) ekspr. značilnost človeka z velikim, debelim trebuhom: skrival je sive lase in trebnost

   1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA